ALI VAM DELODAJALEC PLAČUJE PRISPEVKE ZA SOCIALNO VARNOST?Aktualno
23.12.2008
KAJ STORITI OB UKREPIH DELODAJALCEV ?
Posledice gospodarske recesije vse bolj občutijo na svoji koži tudi delavci. V družbah ni novih naročil, ali pa so se le-ta močno zmanjšala. Posledično se je tako zmanjšala tudi potreba po delavcih. Delodajalci se poslužujejo različnih ukrepov, kako zmanjšati prisotnost delavcev na delovnih mestih. Vendar pa ti ukrepi niso nujno vsi zakoniti.
Med drugim se ti ukrepi nanašajo na neenakomerne razporeditve in začasne prerazporeditve delovnega časa, na uporabo instituta polnega delovnega časa, ki je krajši od 40 ur na teden, na odstopanje od minimalnih standardov, na sklepanje pogodb o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, na »zgostitev« tedenskega delovnega časa v okviru enakomerne razporeditve delovnega časa, na ukrep nezagotavljanja dela iz razlogov na strani delodajalca, nepodaljševanje pogodb o zaposlitvi za določen čas, upokojevanje in odpovedi pogodb o zaposlitvi.
Vsi ti ukrepi imajo različne pozitivne in negativne učinke, posledice nekaterih ukrepov pa močno posegajo v delavčeve pravice. Glede na to, da za sprejem posameznega ukrepa delodajalec potrebuje ustrezno pravno podlago, pri nekaterih ukrepih pa mora s sindikatom podjetja sprejeti ustrezen sporazum, opozarjamo sindikate podjetij, da se v takih primerih, preden sprejmejo konkretno odločitev, obrnejo na Svet gorenjskih sindikatov, kjer bodo dobili vso potrebno pravno pomoč. Pri izbiri ukrepa nekateri delodajalcev namreč ne upoštevajo določb posameznih kolektivnih pogodb ali celo ugodnejših določil pogodbe o zaposlitvi.
Posledice gospodarske recesije vse bolj občutijo na svoji koži tudi delavci. V družbah ni novih naročil, ali pa so se le-ta močno zmanjšala. Posledično se je tako zmanjšala tudi potreba po delavcih. Delodajalci se poslužujejo različnih ukrepov, kako zmanjšati prisotnost delavcev na delovnih mestih. Vendar pa ti ukrepi niso nujno vsi zakoniti.
Med drugim se ti ukrepi nanašajo na neenakomerne razporeditve in začasne prerazporeditve delovnega časa, na uporabo instituta polnega delovnega časa, ki je krajši od 40 ur na teden, na odstopanje od minimalnih standardov, na sklepanje pogodb o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, na »zgostitev« tedenskega delovnega časa v okviru enakomerne razporeditve delovnega časa, na ukrep nezagotavljanja dela iz razlogov na strani delodajalca, nepodaljševanje pogodb o zaposlitvi za določen čas, upokojevanje in odpovedi pogodb o zaposlitvi.
Vsi ti ukrepi imajo različne pozitivne in negativne učinke, posledice nekaterih ukrepov pa močno posegajo v delavčeve pravice. Glede na to, da za sprejem posameznega ukrepa delodajalec potrebuje ustrezno pravno podlago, pri nekaterih ukrepih pa mora s sindikatom podjetja sprejeti ustrezen sporazum, opozarjamo sindikate podjetij, da se v takih primerih, preden sprejmejo konkretno odločitev, obrnejo na Svet gorenjskih sindikatov, kjer bodo dobili vso potrebno pravno pomoč. Pri izbiri ukrepa nekateri delodajalcev namreč ne upoštevajo določb posameznih kolektivnih pogodb ali celo ugodnejših določil pogodbe o zaposlitvi.
22.12.2008
IZIGRANI DELAVCI IBI-ja
Čeprav smo o usodi IBI-ja, nekdanjega ponosa kranjske in slovenske tekstilne industrije ter usodi njegovih zaposlenih in njihovih družin že veliko pisali, se žalostna zgodba vseh vpletenih, predvsem nekdanjih delavcev, nikakor noče iztrgati iz »prekletstva tranzicijskega špekulativnega kapitala«.
Prejšnji teden smo namreč na naslov Sveta gorenjskih sindikatov prejeli nepodpisano pismo nekdanjih delavcev Ibija, v katerem opozarjajo na socialno stisko in neizplačilo odpravnin. S pismom, v imenu 120 izigranih in ogoljufanih delavcev, ki je bilo naslovljeno na predsednika, premiera, tri ministrstva, sindikate in kranjskega župana, obtožujejo nekdanjo vlado za prodajo podjetja slamnatim lastnikom s poštnim nabiralnikom. Čeprav je novi lastnik(i) s tem za borih 3 milijone evrov prišel do skoraj sedemkrat večjega premoženja, na kolikor je bila vrednost podjetja ocenjena lani, še do danes ni izplačal odpravnin večini nekdanjih delavcev.
Prejšnji teden smo namreč na naslov Sveta gorenjskih sindikatov prejeli nepodpisano pismo nekdanjih delavcev Ibija, v katerem opozarjajo na socialno stisko in neizplačilo odpravnin. S pismom, v imenu 120 izigranih in ogoljufanih delavcev, ki je bilo naslovljeno na predsednika, premiera, tri ministrstva, sindikate in kranjskega župana, obtožujejo nekdanjo vlado za prodajo podjetja slamnatim lastnikom s poštnim nabiralnikom. Čeprav je novi lastnik(i) s tem za borih 3 milijone evrov prišel do skoraj sedemkrat večjega premoženja, na kolikor je bila vrednost podjetja ocenjena lani, še do danes ni izplačal odpravnin večini nekdanjih delavcev.
Tudi v Svetu gorenjskih sindikatov smo prepričani, da je bil Ibi načrtno uničen in prepuščen likvidaciji, hkrati pa se pridružujemo in podpiramo vsa legitimna prizadevanja zaposlenih za čimprejšnje poplačilo njihovih terjatev.
15.09.2008
Strokovna delovna skupina za spremljanje izvajanja Zakona o delovnih razmerjih je na sestanku dne 10.9.2008 sprejela stališče v zvezi z pravicami delavcev, ki delajo ponoči (150. člen v povezavi s 145. členom). Stališče si lahko ogledate na povezavi.
.thumb.jpg)
.thumb.jpg)
.thumb.jpg)
Dostopni podatki so sestavljeni iz:
- Uporabniškega imena, ki je sestavljeno iz ''priimekime'' (brez presledkov) ter
- Gesla, katero mora vsebovati 6 znakov. Geslo je sestavljeno iz posameznih ničel (0) ter številke vaše članske izkaznice.
Uporabniško ime: novakjanez
Geslo: 000123 (v primeru, da je številka vaše članske izkaznice 123)
