Bolniška odsotnost po novem: pravice in obveznosti od leta 2026

Ko zbolimo ali se poškodujemo, potrebujemo predvsem čas za zdravljenje in okrevanje. Kljub temu se ob nastopu bolniške odsotnosti pogosto pojavijo številna vprašanja: Kdaj moramo obvestiti zdravnika in delodajalca? Ali lahko med bolniško zapustimo dom? Koliko znaša nadomestilo plače? Kako bolniška vpliva na letni dopust in poskusno dobo?

 

Pravila glede bolniške odsotnosti so se v letu 2026 spremenila, zato smo pri Svetu gorenjskih sindikatov zbrali najpomembnejše informacije, ki jih mora poznati vsak zaposleni.

 

Kaj je bolniški stalež in kdo ga odobri?

Bolniški stalež oziroma začasna zadržanost od dela pomeni, da zaposleni zaradi bolezni, poškodbe ali drugega zdravstveno upravičenega razloga začasno ni zmožen opravljati svojega dela.

 

Začasno nezmožnost za delo praviloma ugotovi izbrani osebni zdravnik. Pri daljših odsotnostih in v nekaterih drugih primerih o nadaljevanju bolniškega staleža odloča imenovani zdravnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), na drugi stopnji pa zdravstvena komisija ZZZS.

 

Bolniška odsotnost se dokazuje z elektronskim bolniškim listom oziroma eBOL, ki je podlaga za evidentiranje odsotnosti in obračun nadomestila plače.

 

Kdaj morate bolniško odsotnost sporočiti zdravniku in delodajalcu?

Osebnega zdravnika morate o razlogu za začasno nezmožnost za delo obvestiti še isti dan oziroma najpozneje prvi naslednji delovni dan njegove ambulante. To lahko praviloma storite osebno, po telefonu ali prek elektronske komunikacijske poti, ki jo omogoča ambulanta.

 

O odsotnosti morate čim prej obvestiti tudi delodajalca. Če delodajalca oziroma osebnega zdravnika brez upravičenega razloga ne obvestite najpozneje v treh dneh po začetku bolezni, lahko ZZZS zadrži izplačevanje nadomestila.

 

Delodajalcu vam ni treba razkriti diagnoze, zdravstvenih izvidov ali drugih podrobnosti o zdravstvenem stanju. Sporočiti pa mu morate, da ste upravičeno odsotni z dela.

 

Elektronski bolniški list eBOL ni vedno izdan samodejno

Elektronski bolniški list oziroma eBOL zdravnik posreduje v informacijski sistem, delodajalec pa do njega dostopa prek portala SPOT. Zaposlenemu zato praviloma ni treba dostaviti bolniškega lista v papirni obliki.

 

Pomembno je vedeti, da zdravnik eBOL ne izda vedno samodejno. Z njim se morate pravočasno dogovoriti za izdajo, praviloma ob zaključku bolniškega staleža oziroma pred koncem meseca, za katerega potrebujete bolniški list.

 

Če eBOL ni izdan pravočasno, delodajalec ne more ustrezno evidentirati odsotnosti in obračunati nadomestila plače.

 

Kakšna pravila gibanja veljajo med bolniško odsotnostjo?

Ob odprtju bolniškega staleža zdravnik določi navodila o ravnanju. Ta so prilagojena zdravstvenemu stanju posameznika in določajo, kje se lahko zavarovanec giblje ter katere aktivnosti so mu dovoljene.

 

Od 1. julija 2026 se ta navodila praviloma izdajajo kot elektronsko navodilo o ravnanju oziroma eNR. Zaposleni lahko do njega dostopa prek portala ali mobilne aplikacije zVEM, delodajalcu pa je dostopno prek portala SPOT.

 

Če zdravnik ne določi drugače, velja, da se mora zavarovanec zadrževati na naslovu prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča. Brez posebne odobritve lahko dom zapusti zaradi zdravstvenih storitev, nege ožjega družinskega člana ali sobivanja v bolnišnici oziroma zdravilišču.

 

Za sprehode, obiske, nakupovanje, bivanje na drugem naslovu ali gibanje zunaj kraja prebivališča potrebuje ustrezno dovoljenje. Ker so navodila odvisna od zdravstvenega stanja posameznika, se ni priporočljivo zanašati na izkušnje drugih. Če niste prepričani, kaj vam je dovoljeno, za pojasnilo vprašajte zdravnika.

 

Za odhod v tujino potrebujete predhodno odobritev imenovanega zdravnika ZZZS oziroma zdravstvene komisije. Dovoljenje osebnega zdravnika ne zadostuje.

 

Koliko znaša nadomestilo plače med bolniško odsotnostjo?

Višina nadomestila plače med bolniško odsotnostjo je odvisna od razloga in trajanja odsotnosti ter osnove za izračun.

 

Pri bolezni ali poškodbi zunaj dela nadomestilo prvih 30 delovnih dni posamezne odsotnosti praviloma krije delodajalec. Upoštevati je treba tudi skupno letno omejitev odsotnosti v breme delodajalca. Ko nadomestilo preide v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ga zaposlenemu praviloma še vedno obračuna in izplača delodajalec, nato pa zahteva povračilo od ZZZS.

 

Pri običajni bolezni znaša nadomestilo v breme ZZZS praviloma 80 odstotkov osnove v prvih 90 koledarskih dneh in 90 odstotkov po tem obdobju. Pri poškodbi zunaj dela praviloma znaša 70 odstotkov, po 90 koledarskih dneh pa 80 odstotkov osnove.

 

Pri poškodbi pri delu ali poklicni bolezni nadomestilo praviloma znaša 100 odstotkov osnove.

 

Ker je končni izračun odvisen od več dejavnikov, navedeni odstotki ne pomenijo nujno enakega odstotka običajne bruto plače. Če menite, da je bilo nadomestilo napačno obračunano, preverite plačilno listo in zahtevajte pojasnilo delodajalca.

 

Kako bolniška odsotnost vpliva na letni dopust?

Bolniška odsotnost sama po sebi ne zmanjšuje pravice do letnega dopusta, bolniškega staleža in dopusta pa ni mogoče koristiti hkrati.

 

Če zaposleni med načrtovanim dopustom zboli in mu zdravnik odobri bolniško odsotnost, se dnevi bolniškega staleža ne štejejo kot porabljen letni dopust. Neizrabljene dneve lahko ob upoštevanju zakonskih rokov koristi pozneje.

 

Posebna pravila veljajo tudi za prenos dopusta, ki ga zaposleni zaradi bolezni ali poškodbe ni mogel pravočasno izrabiti. Če vam delodajalec neupravičeno odreka poznejšo izrabo dopusta, se je smiselno posvetovati s sindikatom.

 

Ali se poskusna doba zaradi bolniške odsotnosti podaljša?

Zakon o delovnih razmerjih omogoča, da se poskusno delo zaradi začasne odsotnosti z dela podaljša. Namen poskusnega dela je namreč ugotoviti, ali zaposleni uspešno opravlja dogovorjeno delo, česar med daljšo bolniško odsotnostjo ni mogoče ustrezno oceniti.

 

Podaljšanje poskusne dobe ni nujno avtomatično. Upoštevati je treba pogodbo o zaposlitvi, veljavno kolektivno pogodbo in okoliščine konkretnega primera. Delodajalec poskusne dobe ne sme podaljševati samovoljno ali v nasprotju z veljavnimi omejitvami.

 

Kaj lahko delodajalec preverja med bolniško odsotnostjo?

Delodajalec je lahko seznanjen z obdobjem odsotnosti in navodili glede dovoljenega gibanja. Nima pa pravice do diagnoze, zdravstvenih izvidov ali druge zdravstvene dokumentacije zaposlenega.

 

Spoštovanje režima med bolniško odsotnostjo lahko preverjata delodajalec in ZZZS. Nadzor mora biti izveden zakonito, sorazmerno in brez nedovoljenega poseganja v zasebnost delavca.

 

Neupoštevanje zdravnikovih navodil, neupravičen odhod v tujino, oviranje nadzora ali opravljanje pridobitnega dela med bolniško odsotnostjo lahko vplivajo na pravico do nadomestila.

 

Tudi med bolniško odsotnostjo ima zaposleni pravico do zasebnosti, dostojanstva in varstva osebnih podatkov. Če menite, da je delodajalec pri nadzoru prestopil dovoljene meje, si zapišite okoliščine in čim prej poiščite pravno pomoč.

 

Ali lahko med bolniško odsotnostjo prejmete odpoved?

Bolniška odsotnost sama po sebi ni zakonit razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Vendar to ne pomeni, da delodajalec zaposlenemu med bolniškim staležem v nobenem primeru ne more vročiti odpovedi.

 

Pri odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti lahko bolniška odsotnost vpliva na datum prenehanja delovnega razmerja. Pri drugih razlogih za odpoved veljajo drugačna pravila, zato je treba vsak primer presojati posebej.

 

Če med bolniško odsotnostjo prejmete opozorilo, vabilo na zagovor ali odpoved pogodbe o zaposlitvi, dokumentov ne prezrite. Roki za uveljavljanje pravnega varstva so kratki, zato se čim prej obrnite na sindikat ali pravnega strokovnjaka.

 

Kdaj poiskati pomoč sindikata?

Bolniški stalež je namenjen zdravljenju in varni vrnitvi zaposlenega na delo. Delavec mora upoštevati zdravnikova navodila, hkrati pa mora tudi delodajalec spoštovati njegove pravice in meje svojih pooblastil.

 

Na Svet gorenjskih sindikatov se lahko obrnete, če:

• delodajalec zahteva vašo diagnozo ali zdravstveno dokumentacijo,
• od vas med bolniško odsotnostjo pričakuje opravljanje dela,
• menite, da je nadzor nedovoljeno posegel v vašo zasebnost,
• je bilo nadomestilo plače po vašem mnenju napačno obračunano,
• imate težave z izrabo letnega dopusta po daljši odsotnosti,
• se ne strinjate s podaljšanjem poskusne dobe,
• med bolniško odsotnostjo prejmete opozorilo ali odpoved,
• ne veste, kako se odzvati na odločbo ZZZS ali ravnanje delodajalca.

 

Članom Sveta gorenjskih sindikatov je pri vprašanjih o bolniški odsotnosti, nadomestilu plače in drugih pravicah iz delovnega razmerja na voljo brezplačna pravna pomoč.

 

Ko zbolite, se osredotočite na zdravljenje. Za razumevanje in zaščito svojih pravic pa smo vam na voljo mi.