SGS Grb

Pogodba o zaposlitvi za določen čas: trajanje in pravice

13. October 2026
Podpis pogodbe o zaposlitvi za določen čas

Kako dolgo lahko traja pogodba o zaposlitvi za določen čas, kolikokrat se lahko podaljša in kdaj vam pripada odpravnina? Če ste zaposleni za določen čas, je pomembno poznati pogoje za sklenitev pogodbe, omejitve njenega podaljševanja in pravice ob izteku.

 

Kdaj je pogodba za določen čas dopustna?

Pogodba za določen čas se lahko sklene izjemoma, iz razlogov, ki jih dopušča Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

 

Med pogostimi razlogi so nadomeščanje začasno odsotnega delavca, začasno povečan obseg dela, sezonsko delo in izvedba projekta. Razlog in trajanje morata biti navedena v pogodbi, razlog pa mora tudi dejansko obstajati. Zgolj želja delodajalca, da bi preveril novega zaposlenega, sama po sebi ni razlog za zaposlitev za določen čas.

 

Trajanje in podaljševanje pogodbe za določen čas

Za isto delo ena ali več zaporednih pogodb praviloma ne sme trajati neprekinjeno več kot dve leti. Zakon torej ne omejuje števila pogodb, temveč njihovo skupno trajanje. Tudi znotraj tega obdobja mora za vsako pogodbo obstajati dopusten razlog.

 

Dvoletna omejitev ima izjeme, med drugim pri nadomeščanju začasno odsotnega delavca in nekaterih zaposlitvah, vezanih na funkcijo ali mandat. Pri projektu, ki traja več kot dve leti, je daljša pogodba dopustna, če je sklenjena za ves čas projekta in so izpolnjeni zakonski pogoji. Pogodba zaradi predaje dela pa lahko traja največ en mesec.

 

Pri presoji šteje delo, ki ga dejansko opravljate. Zgolj drugačen naziv delovnega mesta ne pomeni, da se omejitev začne šteti znova. Upošteva se tudi delo pri istem uporabniku prek agencije.

 

Prekinitev, ki traja tri mesece ali manj, ne prekine zaporednega sklepanja pogodb. Tudi daljši premor ne odpravi zahteve, da mora za novo pogodbo obstajati dopusten razlog.

 

Pravice zaposlenih za določen čas

Zaposleni za določen čas imajo praviloma enake pravice in obveznosti kot zaposleni za nedoločen čas, razen zakonskih posebnosti. To vključuje plačo, dodatke, dopust, regres ter varnost in zdravje pri delu. Dopust in regres se ob zaposlitvi, krajši od celotnega koledarskega leta, praviloma odmerita sorazmerno.

 

Iztek pogodbe in zaposlitev za nedoločen čas

Pogodba praviloma preneha brez odpovednega roka, ko poteče dogovorjeno obdobje, je delo opravljeno ali preneha razlog za njeno sklenitev. Delodajalec je ni dolžan podaljšati. Za predčasno prenehanje pa morajo biti izpolnjeni drugi zakonski pogoji, denimo za odpoved ali pisni sporazum.

 

Če po izteku ostanete na delu ali je bila pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, se šteje, da ste sklenili pogodbo za nedoločen čas. Če delodajalec temu nasprotuje, je treba pravico pravočasno uveljaviti.

 

Odpravnina ob izteku pogodbe za določen čas

Ob prenehanju zaradi izteka časa, opravljenega dela ali prenehanja razloga vam praviloma pripada odpravnina.

 

Osnova je povprečna mesečna plača za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela, če je zaposlitev trajala manj časa.

 

  • Za zaposlitev, ki traja eno leto ali manj, odpravnina znaša petino osnove.
  • Za daljšo zaposlitev se ta znesek poveča za dvanajstino petine osnove za vsak mesec dela nad enim letom.

 

Pri osnovi 1.500 evrov bi odpravnina za šest mesecev znašala 300 evrov, za 18 mesecev pa 450 evrov. Če pri istem delodajalcu neprekinjeno nadaljujete delo z novo pogodbo za določen čas, se odpravnina izplača ob prenehanju zadnje pogodbe za celotno obdobje.

 

Odpravnina ne pripada pri:

  • nadomeščanju začasno odsotnega delavca;
  • sezonskem delu, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu;
  • javnih delih oziroma vključitvi v ukrepe aktivne politike zaposlovanja;
  • prehodu v zaposlitev za nedoločen čas pri istem delodajalcu;
  • zavrnitvi ponujene pogodbe za nedoločen čas za ustrezno delo po izteku pogodbe.

 

Kako ukrepati ob kršitvi pravic?

Shranite pogodbe, anekse in dokazila o delu, ki ga opravljate. Med zaposlitvijo lahko od delodajalca pisno zahtevate odpravo kršitve. Če je ne odpravi v osmih delovnih dneh, lahko v nadaljnjih 30 dneh zahtevate sodno varstvo.

 

Če izpodbijate prenehanje zaposlitve, velja 30-dnevni rok od vročitve oziroma od dneva, ko ste izvedeli za kršitev. Za denarne zahtevke veljajo drugačna pravila. Ker je postopek odvisen od konkretnega primera, poiščite nasvet čim prej.

 

Pravna služba Sveta gorenjskih sindikatov članom pomaga pri pregledu pogodb, razjasnitvi pravic in njihovem uveljavljanju.

Aside

Skupaj smo
močnejši.

Postani član