Regres za letni dopust 2026: višina, rok izplačila in vse, kar morate vedeti

Poletje se približuje, z njim pa tudi načrtovanje letnega dopusta – od prvih idej do konkretnih rezervacij. Ne glede na to, ali razmišljate o oddihu na morju, aktivnem pobegu v hribe ali krajših izletih po Sloveniji, ima pri uresničitvi teh načrtov pomembno vlogo tudi finančni vidik.

Prav zato je regres za letni dopust eden ključnih prejemkov za zaposlene. Gre za dodatek, namenjen kritju stroškov dopusta, hkrati pa odpira številna vprašanja: kdaj mora biti izplačan, kolikšen znesek vam pripada in kaj se zgodi v posebnih primerih.

V nadaljevanju zberemo vse ključne informacije na enem mestu.

Kdaj lahko pričakujete izplačilo regresa?

Čas izplačila regresa se med podjetji precej razlikuje in je odvisen od poslovne politike posameznega delodajalca. Nekatera podjetja se odločijo za zgodnje izplačilo in svoje zaposlene razveselijo že v prvih pomladnih mesecih, na primer februarja ali marca. Takšna praksa je pogosto zelo dobrodošla, saj omogoča zgodnejše načrtovanje in morebitne rezervacije dopustniških aranžmajev po ugodnejših cenah.

Večina delodajalcev pa regres izplača nekoliko kasneje, običajno do konca junija. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) jasno določa, da je skrajni rok za izplačilo regresa 1. julij tekočega koledarskega leta. Vendar pa obstajajo tudi izjeme. Če se podjetje sooča z resnimi težavami z likvidnostjo in to dopušča ustrezna kolektivna pogodba dejavnosti, se lahko rok za izplačilo podaljša vse do 1. novembra. Kljub tej izjemi je osnovno pravilo jasno: regres mora biti izplačan pred glavnim obdobjem poletnih dopustov.

Kolikšen znesek regresa vam pripada?

Višina regresa je pogosto predmet razprav in pričakovanj. Zakonodaja določa spodnjo mejo, ki ščiti pravice delavcev. Delodajalec je dolžan izplačati regres najmanj v višini minimalne plače v Republiki Sloveniji. Za letošnje leto ta zakonski minimum znaša 1.481,88 evra. To pomeni, da noben zaposleni, ki je upravičen do celotnega regresa, ne sme prejeti manj od tega zneska.

Vendar pa je ta znesek le izhodišče. Dejanska višina regresa je pogosto višja, saj se lahko sindikati in delodajalci s kolektivnimi pogodbami dejavnosti ali internimi dogovori na ravni podjetja dogovorijo za ugodnejše pogoje. V takšnih primerih je delodajalec zavezan izplačati regres v višini, ki je določena v teh dogovorih.

Zanimiv in pogosto zaželen koncept med zaposlenimi je tako imenovani maksimalni neobdavčeni regres. To je najvišji znesek, od katerega se ne obračunajo akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost. Višina tega zneska je odvisna od trenutka izplačila regresa, saj je vezana na zadnjo znano povprečno plačo v Republiki Sloveniji za predpretekli mesec, ki jo objavlja Statistični urad RS.

Če bi bil regres izplačan sredi aprila, bi maksimalni neobdavčeni znesek znašal 2.629,71 evra, če pa bi bil izplačan sredi maja, bi znašal 2.606,09 evra. Ker se povprečna plača spreminja iz meseca v mesec, se posledično spreminja tudi višina maksimalnega neobdavčenega regresa.

Delodajalci lahko izplačajo tudi višje zneske od tega limita, vendar se v tem primeru od presežka obračunajo davki in prispevki enako kot pri redni plači.

Sorazmerni del regresa: Kaj se zgodi ob zaposlitvi med letom?

Pravica do regresa je neločljivo povezana s pravico do letnega dopusta. Če ste pri delodajalcu zaposleni celo koledarsko leto in vam pripada celoten letni dopust, ste upravičeni tudi do celotnega zneska regresa. Kaj pa se zgodi, če se zaposlite sredi leta ali če vaša pogodba o zaposlitvi preneha veljati pred koncem leta?

V takšnih primerih vam pripada sorazmerni del letnega dopusta in posledično tudi sorazmerni del regresa. Izračun je preprost: za vsak polni mesec zaposlitve vam pripada ena dvanajstina (1/12) celotnega dopusta in regresa. Na primer, če sklenete pogodbo o zaposlitvi za določen čas treh mesecev, boste upravičeni do treh dvanajstin (3/12) celotnega zneska.

Praksa delodajalcev pri obračunavanju sorazmernega dela za nepolne mesece se lahko razlikuje. Nekateri izračunavajo pravico natančno po dnevih, medtem ko drugi upoštevajo celoten mesec, če je delavec zaposlen vsaj polovico meseca.

Posebna pravila veljajo tudi za zaposlene s krajšim delovnim časom. Ti imajo pravico do celotnega letnega dopusta, regres pa se jim izplača sorazmerno njihovemu delovnemu času. Izjema so delavci, ki delajo krajši delovni čas zaradi posebnih okoliščin, kot so invalidnost, starševstvo ali zdravstveni razlogi. Ti delavci so upravičeni do celotnega zneska regresa, enako kot zaposleni s polnim delovnim časom.

Regres kot odraz odnosa do zaposlenih

V zadnjih letih opažamo pozitiven trend na področju izplačevanja regresov. Odkar je zakonodaja omogočila davčno ugodnejšo obravnavo regresa, se vse več delodajalcev odloča za izplačila, ki presegajo zakonski minimum ali določila kolektivnih pogodb. Ta praksa je med zaposlenimi izjemno dobro sprejeta in pogosto deluje kot pomemben socialni korektiv.

Visok regres ni le finančna spodbuda, temveč tudi jasen pokazatelj uspešnosti poslovanja podjetja in odnosa vodstva do svojih zaposlenih. Podjetja, ki se zavedajo pomena zadovoljstva in motivacije svojih delavcev, pogosto izkoristijo regres kot orodje za nagrajevanje in krepitev pripadnosti.

V Svetu gorenjskih sindikatov si nenehno prizadevamo za čim višja izplačila regresa, saj se dobro zavedamo, kako pomemben je ta finančni dodatek za kakovostno preživljanje prostega časa in regeneracijo zaposlenih.

Načrtovanje dopusta je z ustreznim finančnim zaledjem bistveno bolj sproščeno. Zato je pomembno, da poznate svoje pravice in ste obveščeni o tem, kaj vam pripada. Želimo vam prijetno načrtovanje in nepozaben letni dopust!