Odpravnina ob prenehanju zaposlitve: kdaj vam pripada in kako se izračuna?

Prenehanje zaposlitve pogosto odpira številna vprašanja. Poleg iskanja nove zaposlitve in urejanja dokumentacije je pomembno vedeti tudi, katere finančne pravice vam pripadajo. Ena izmed njih je odpravnina, vendar do nje ni upravičen vsak zaposleni, ki mu preneha delovno razmerje.

 

Odpravnina vam pripada ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, ob izteku pogodbe za določen čas in ob upokojitvi. Pogoji in način izračuna se razlikujejo glede na razlog prenehanja zaposlitve.

 

V nadaljevanju pojasnjujemo, kdaj vam odpravnina pripada, kako se izračuna njena višina in na kaj morate biti pozorni pred prenehanjem delovnega razmerja.

 

Kdaj vam pripada odpravnina?

Odpravnina je denarni prejemek, ki ga mora delodajalec, v določenih primerih, zaposlenemu izplačati ob prenehanju delovnega razmerja. Pravica do odpravnine je določena predvsem v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) in je odvisna od razloga in načina prenehanja pogodbe o zaposlitvi.

 

Delavec je do odpravnine upravičen v naslednjih primerih:

• Odpoved iz poslovnega razloga: kadar delodajalec zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških ali podobnih razlogov ne potrebuje več vašega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
• Odpoved iz razloga nesposobnosti: kadar zaposleni ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov oziroma ne izpolnjuje predpisanih pogojev za opravljanje dela.
• Iztek pogodbe za določen čas: odpravnina praviloma pripada tudi ob izteku takšne pogodbe, vendar zakon določa nekatere izjeme.
• Upokojitev: zaposleni je upravičen do posebne odpravnine ob upokojitvi, če izpolnjuje predpisane pogoje.

Pomembno je vedeti, da odpravnina ne pripada samodejno ob vsaki odpovedi. Pri določitvi in izplačilu odpravnine je treba upoštevati tudi določbe veljavne kolektivne pogodbe.

 

Kako se izračuna odpravnina?

Višina odpravnine je odvisna od razloga prenehanja zaposlitve, osnove za izračun in trajanja zaposlitve pri delodajalcu.

 

Pri redni odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti je osnova za izračun povprečna mesečna plača, ki jo je zaposleni prejel oziroma bi jo prejel, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

 

V skladu s 108. členom ZDR-1 delavcu pripada odpravnina v višini:

• 1/5 osnove za vsako leto zaposlitve, če je pri delodajalcu zaposlen več kot eno leto do deset let;
• 1/4 osnove za vsako leto zaposlitve, če je pri delodajalcu zaposlen več kot deset do dvajset let;
• 1/3 osnove za vsako leto zaposlitve, če je pri delodajalcu zaposlen več kot dvajset let.

Pri izračunu je treba upoštevati tudi morebitne posebnosti določene s kolektivno pogodbo.

 

Za informativno oceno lahko uporabite spletni kalkulator za izračun odpravnine.

 

Izračun je zgolj informativen in ne nadomešča strokovne presoje. Če niste prepričani, ali vam odpravnina pripada oziroma ali je njen znesek pravilen, se lahko za pomoč obrnete na SGS.

 

Ali vam pripada odpravnina ob izteku pogodbe za določen čas?

Da, tudi ob izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas vam lahko pripada odpravnina. To pravico ureja 79. člen ZDR-1.

 

Pri pogodbi, sklenjeni za eno leto ali manj, odpravnina znaša petino osnove za njen izračun. Osnova je povprečna mesečna plača za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz krajšega obdobja dela pred prenehanjem pogodbe.

 

Če je pogodba sklenjena za več kot eno leto, se odpravnina poveča za sorazmerni del v višini 1/12 osnove za vsak mesec zaposlitve nad enim letom.

 

Vendar obstajajo izjeme. Odpravnina med drugim ne pripada ob izteku pogodbe za nadomeščanje začasno odsotnega zaposlenega, pri določenih oblikah sezonskega dela in javnih del ter v nekaterih primerih prehoda na zaposlitev za nedoločen čas.

 

Primer: Zaposleni je imel pogodbo za določen čas, sklenjeno za 12 mesecev, njegova povprečna mesečna plača za polni delovni čas pa je znašala 1.800 €. Če izpolnjuje zakonske pogoje, mu ob izteku pogodbe pripada 360 € odpravnine.

 

Več o pogodbah za določen čas in pravicah zaposlenih si lahko preberete tudi v našem članku Pogodba o zaposlitvi za določen čas: trajanje in pravice.

 

Kolikšna je odpravnina ob upokojitvi?

Odpravnina ob upokojitvi je urejena posebej, v 132. členu ZDR-1.

 

Če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti ne določa drugače, je zaposleni, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, upravičen do odpravnine v višini:

• dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece ali
• dveh povprečnih mesečnih plač zaposlenega za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje.

Pri delni upokojitvi in zaposlitvi s krajšim delovnim časom veljajo posebna pravila glede sorazmernega izplačila.

 

Pomembno je vedeti, da zaposleni, ki se po upokojitvi ponovno zaposli, ob prenehanju te nove zaposlitve ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi.

 

Ali je odpravnina obdavčena?

Odpravnina je lahko pod določenimi pogoji oproščena plačila dohodnine in prispevkov za socialno varnost, vendar pravila niso enaka za vse vrste odpravnin.

 

Pri odpravnini zaradi odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti se upoštevajo zakonsko določeni pogoji in omejitve. Za odpravnino ob upokojitvi in ob izteku pogodbe za določen čas veljajo posebna pravila.

 

Če odpravnina presega predpisane neobdavčene zneske, je presežni del obdavčen. Zato je treba davčno obravnavo preveriti glede na vrsto in višino odpravnine ter okoliščine izplačila.

 

Kdaj vam odpravnina ne pripada?

Odpravnina ob prenehanju zaposlitve ne pripada v vseh primerih. Do odpravnine po 108. členu ZDR-1 niste upravičeni, kadar:

• sami podate redno odpoved pogodbe o zaposlitvi;
• vam delodajalec poda redno odpoved iz krivdnega razloga zaradi kršenja pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja;
• vam delodajalec poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi;
• pogodba o zaposlitvi preneha na podlagi sporazuma.

Pri tem je pomembno razlikovati med redno in izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s strani zaposlenega. Slednjo namreč zaposleni poda zaradi hujših kršitev obveznosti delodajalca in zato je v skladu z ZDR-1 upravičen do odpravnine, medtem ko pri redni odpovedi odpravnine ne prejme.

 

Na pravico do odpravnine torej vplivajo različni dejavniki. Zato je ob prejemu ali pred podajo odpovedi oziroma  pred podpisom sporazuma smiselno preveriti, kakšne posledice bo imel posamezen način prenehanja zaposlitve za vaše pravice.

 

Kdaj mora delodajalec izplačati odpravnino?

Pri odpravnini ob redni odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti 108. člen ZDR-1 določa, da jo mora delodajalec praviloma izplačati ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi, razen če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti določa drugače.

 

Če odpravnine ne prejmete, čeprav ste do nje upravičeni, lahko od delodajalca zahtevate pojasnilo in izplačilo. Če obveznosti ne izpolni, lahko svojo pravico uveljavljate po ustrezni pravni poti.

 

Pri tem je priporočljivo shraniti pogodbo o zaposlitvi, odpoved oziroma drugo dokumentacijo o prenehanju delovnega razmerja ter plačilne liste, ki so pomembne za izračun odpravnine.

 

Pred prenehanjem zaposlitve preverite svoje pravice

Višina odpravnine ni odvisna zgolj od vaše plače in delovne dobe. Pomembni so tudi razlog prenehanja zaposlitve, vrsta pogodbe, morebitne posebne zakonske določbe in veljavna kolektivna pogodba.

 

Preden podpišete sporazum o prenehanju delovnega razmerja ali sprejmete odločitev, ki bi lahko vplivala na vaše pravice, se zato seznanite s pogoji in posledicami.

 

Članom Sveta gorenjskih sindikatov (SGS) je na voljo brezplačna pravna pomoč. Če imate vprašanja o odpravnini, njeni višini ali prenehanju zaposlitve, se lahko obrnete na nas. Pomagali vam bomo razumeti vaše pravice in preveriti možnosti za njihovo uveljavljanje.