Pogosta vprašanja

Za vas smo zbrali najpogostejša vprašanja delavcev in odgovore nanje. Mogoče je odgovor, ki ga iščete, podan že tukaj, v nasprortnem primeru imate možnost, da v rubriki "Zastavite nam vprašanje" vprašate, kar vas zanima, v zvezi z delovnimi razmerji. Za odgovor izberite področje, ki vas zanima.

• Plača in povračila stroškov
• Letni dopust in regres
• Sklenitev delovnega razmerja
• Odpoved delovnega razmerja
• Zaščitene kategorije delavcev (invalidi, starejši, …)
• Delovni čas

---

Plača in povračila stroškov 

1. Katero plačilo prejmem za delo?  

Delavec je za opravljeno delo upravičen do plače, ki mora vedno biti v denarni obliki in do morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo.

Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je lahko tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je tako dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. 

2. Ali obstaja najnižja plača, ki mi jo je delodajalec dolžan izplačati?

Delavec je upravičen najmanj do osnovne plače, ki je( v bruto znesku) dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi oziroma do minimalne plače določene z zakonom, kadar je osnovna plača nižja od minimalne plače.

Vsak delavec je upravičen najmanj do tiste osnovne plače, ki je dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi in določena za delovno mesto delavca, upoštevaje zahtevnost delovnih nalog in odgovornosti na tem delovnem mestu ter posledično umestitev v posamezen tarifni razred. Osnovna plača delavca namreč ne sme biti nižja od najnižje osnovne plače določene s kolektivno pogodbo za posamezen tarifni razred, kamor je umeščeno delovno mesto delavca.. 
 
Delodajalec je delavcu, ki dela polni delovni čas, dolžan izplačati najmanj Minimnlao plačo v RS, ki je določena z zakonom in se vsako leto na začetku leta uskladi. Manj kot minimalno plačo delavec torej ne more prejeti, tudi če je njegova osnovna plača, določena s pogodbo o zaposlitvi morebiti nižja od minimalne plače. V tem primeru mora delodajalec delavcu izplačati tudi razliko med osnovno in minimalno plačo. Dodatke k plači (ki se vedno obračunajo od osmovne plače) pa mora v tem priemru prišteti k znesku minimalne plače. Iz tega razloga le redki delavci prejemajo zgolj minimlano plačo, saj ima poleg osnovne plače, skoraj vsak delavec še kakšnega od dodatkov, ki pa se, kot že navedeno, prištejejo k znesku minimalne plače. 

3. Kaj mi še pripada poleg osnovne plače?

Poleg osnovne plače, določene s pogodbo o zaposlitvi, delavcu pripadajo še razni dodatki, kot so npr.: dodatek za delovno dobo, dodatki iz naslova neugodnega delovnega časa (nadurno delo, nočno delo ...) dodatek na pogoje dela (hrup, prah, vročina ...), dodatek za delovno uspešnost, idr. Običjano se dodatki obračunajo v odstotku od osnovne plače, lahko pa so določeni v nominalnem znesku - odvisno pač od ureditve v kolektivni pogodbi oziroma od ureditve pri delodajalcu. 

Enako kot plača, so tudi dodatki k plači izraženi v bruto zneskih, od katerih je prav tako kot od plače, potrebno obračunati vse dajatve (prispevke za socialno varnost in akontacijo dohodnine).  

Za čas upravičenih odsotnosti delavec prejema nadomestilo plače v višini kot je določena z zakoni oziroma kolektivnimi pogodbami. 

4. Do kdaj mora delodajalec izplačati plačo?

Delodajalec je po zakonu dolžan izplačati plačo najkasneje do 18. dne v mesecu za pretekli mesec. Lahko pa je plača izplačana tudi prej, če je tako dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi ali s kolektivno pogodbo. Dogovorjenega oziroma z zakonom določenegan dne izplačila plače se je delodaajlec dolžan držati. Če plačo izplača kasneje, je v zamudi z izplačilom in zato dolguje delavcu tudi zakonite zamudne obresti.

5. Ali je plačilna lista obvezna?

Da. Plačilna lista je obvezna in je verodostojna listina na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo, če mu delodaahlec na izplača plače. Vsakemu delavcu mora biti do konca plačilnega dne vročen pisni obračun (plačilna lista), ki vsebuje zlasti naslednje podatke:

• osnovno plačo delavca,
• dodatke po posameznih vrstah, ki izhajajo iz kolektivne pogodbe oziroma iz pogodbe o zaposlitvi,
• plačo iz naslova uspešnosti (stimulativni del),
• nadomestilo plače po posameznih vrstah
• bruto plačo
• znesek prispevkov za socialno varnost,
• neto plačo,
• akontacijo dohodnine od osebnega prejemka,
• neto izplačilo plače.

Ob obračunu plače lahko delodajalec ne istem obračunskem listu obračuna tudi druge osebne prejemke, povračila stroškov v zvezi z delom in odtegljaje od plače (neto izplačilo).

POMEMBNO!!!

Delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo.

Delavec ne more dati takega soglasja pred nastankom delodajalčeve terjatve – vnaprej soglašati.

6. Delodajalec pravi, da mu ni treba plačati stroškov za prevoz in prehrano, ker je to že vse v osnovni plači. Ali je to res?

Delodajalec mora delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Povračila stroškov niso del plače in jih je delodajalec vedno dolžan izplačati poleg plače. V primeru zagotovljene prehrane oziroma prevoza s strani delodajalca delavec do povračila stroškov ni upravičen.

Višino povračil stroškov določajo kolektivne pogodbe dejavnosti, bolj ugodna pa podjetniške kolektivne pogodbe.

7. Koliko mi pripada za prevoz na delo?

Povračilo stroškov za prevoz na delo je določeno oziroma urejeno v koelktivni pogodbi oziroma intrenem aktu delodajalca in predstavlja bodisi strošek kilometrine bodisi strošek javnega prevoza. Zato se ta povračila razlikujejo od delodajalca do delodajalca.
Veliko delodajalcev delavcem povrne stroške za prevoz na delo v višini 0,21 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem delavca in mestom opravljanja dela, saj je ta znesek enak znesku, ki je še neobdavčen in zato tudi najenostavnejši za obračun.  
Kadar pa delodajalec delavcem ne povrne kilometrine ampak strošek javnega prevoza (v celoti oziroma v določenem delu) pa je davčna obravanava povračila odvisna od izračuna kilometrine, ki ga mora delodajalec izvesti, da ugotovi kako je z obdavčitvijo povračila stroškov prevoza na delo..Namreč, če bi bila kilometrina v višini 0,21 evra za vsak kilometer razdalje nižja od 140 evrov, potem je strošek javnega prevoza neobdavčen do višine 140 evrov, če pa je javni prevoz dražji od 140 evrov je del, ki presega 140 evrov obdavčen. Kadar pa je strošek javnega prevoza manjši, kot bi znašala kilometrina, je ta v celoti neobdavčen, ne glede na to, koliko dejansko znaša - za davčno obravnavo je pomembnole, da je nižji kot bi znašal strošek kilometrine. 

8. Koliko mi pripada za prehrano?

Če prehrana pri delodajalcu ni organizirana, je delavec za polni delovni čas upravičen do povračila stroškov za prehrano med delom najmanj v višini določeni s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca oziroma v višini, določeni v internih akih.

Delodajalec lahko delavcu povrne tudi višji znesek za prehrano od minimlanega, je pa res, da je v primeru preseganja zneska določenega z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov v zvezi z delo (7,96 evra za vsak dan prisotnosti na delu), del, ki ta znesek presega, obdavčen.  

9. Koliko znašajo dnevnice in kilometrina za službeno potovanje?

Dnevnice za službeno potovanje v Sloveniji se izplačujejo v skladu z določili kolektivne pogodbe, ki zavezuje posameznega delodajalca.

Najvišji zneski pri povračilu stroškov za službeno potovanje v Sloveniji, kateri se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost pa so:

• nad 6 do 8 ur znaša 9,69 EUR,
• nad 8 do 12 ur znaša 13,88 EUR,
• nad 12 ur 27,81 EUR.

Za prevoz za vsak polni kilometer na službenem potovanju pa 0,43 EUR.

Stroški za prenočevanje na službenem potovanju pa se povrnejo v višini predloženega računa za prenočevanje.

10. Kolikšna so povračila stroškov za službeno pot v tujino?

Delavec, ki ga delodajalec napoti na službeno pot v tujino, je upravičen do dnevnice (povračilo stroškov za prehrano), povračila stroškov za prevoz in povračilo stroškov za prenočevanje, pod pogoji in višini, kot je določeno z izvršilnim predpisom, ki ureja povračilo stroškov za službena potovanja v tujino.

---

Letni dopust in regres

1. Kdaj pridobim pravico do letnega dopusta?

Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitivjo delovnega razmerja.
V posameznem koledarskem letu je delavec upravičen do celotnega letnega dopusta, če je pri delodajalcu zaposlen celo leto oziroma do sorazmernega dela dopusta, kadar je pri delodajcu zaposlen le del leta in to neodvisno od tega ali ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas ali za delovni čas krajši od polnega. 

2. Koliko dopusta mi pripada in kje je to določeno?

V Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) je določen minimalni dopust in sicer letni dopust ne more biti krajši kot 4 tedne, kar predstavlja:

• za 5 delovnih dni na teden – najmanj 20 dni dopusta;
• za 6 delovnih dni na teden - najmanj 24 dni dopusta.

Z ZDR-1 je torej določeno minimalno trajanje letnega dopusta upoštevaje razporeditev delovnih dni v tednu, daljše trajanje dopusta pa se lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. 

Poleg minimalnega dopusta, pa delavcu  v skaldu z ZDR-1 pripada še dopust na podlagi socialnih kriterijev in sicer najmanj 3 dni dodatnega dopusta:

• starejšemu delavcu (delavec, starejši od 55 let)
• invalidu
• delavcu z najmanj 60% telesno okvaro
• delavcu, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo

Prav tako ima delavec pravico do 1 dodatnega dne dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti. Pri tem ni potrebno, da delavec živi v skupnem gospodinjstvu z otrokom.

Dodatni dnevi dopusta po socialnih kriterijih se med seboj seštevajo (npr. starejši delavec in invalid 3 dni + 3 dni = 6 dni dodatnega dopusta).

Pogosto se s kolektivnimi pogodbami oziroma pravilniki določijo še dodatni kriteriji za letni dopust, tako da so zaposleni poleg zakonsko določenega dopusta upravičeni še do dopusta na podlagi kriterijev, ki veljajo pri delodajalcu.  

3. Do kdaj me mora delodajalec obvestiti o številu dni letnega dopusta?

Delodajalec je dolžan delavce najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.

4. Na kakšen način lahko izrabim letni dopust?

Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna. Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta se v dogovoru z delodajalcem, lahko izrabi do 30. junija naslednjega leta.

Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta, zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možno prenesti neizrabljen dopust.  

Kadar delavec ni zaposlen celotno koledarsko leto, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu in s tem tudi pravico do izrabe dopusta v tem obsegu.

Pri izračunu sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta (npr.po izračunu je delavec upravičen do 26,7 dni dopusta, tako da se izračun zaokroži na 27 dni).

5. Kako se izračuna nadomestilo plače za dneve, ko sem koristil letni dopust?

Za čas koriščenja letnega dopusta je delavec upravičen do nadomestila plače. Delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel če bi delal.

6. Ali mi delodajalec lahko odredi prisilni dopust?

Letni dopust se zaradi svojega namena ne more koristiti zgolj po navodilu oziroma odreditvi delodajalca, pač pa vedno ob upoštevanju interesov delavca na eni strani in potreb delovnega procesa na drugi strani. Letni dopust je namenjen predvsem počitku delavca, hobijem, rekreaciji in preživljanju časa z družino. Dopust je še posebej pomemben z vidika varnosti in zdravja pri delu, saj se delavec v času letnega dopusta odpočije in si nabere novih moči za varno opravljanje dela. Letni dopust pa ni samo v interesu delavca, pač pa tudi delodajalca, saj se na ta način ohranja zdravje delavcev in zmanjšajo možnosti nastanka nesreč pri delu in 

7. Ali imamo starši šoloobveznih otrok prednost pri koriščenju letnega dopusta med počitnicami?

ZDR-1 določa, da imajo starši šoloobveznih otrok, (tako oče kot tudi mat), pravico izrabiti najmanj en teden letnega dopusta v času šolskih počitnic. S šolskimi počitnicami sicer niso mišljene le šolske počitnice v poletnem času, pač pa tudi jesenske, zimske oziroma druge šolske počitnice tekom šolskega leta. Namen te pravice delavecv je vsekakor lažje usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti in preživljanju časa z otroki v času počitnic. Ta določba torej staršem priznava pravico do izrabe dela dopusta v času počitnic, vendar jim ne daje prednosti pred ostalimi delavci.

8. Katerim delavcem pripada regres za letni dopust?

Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust in sicer najmanj v višini minimalne plače.

Regres mora biti izplačan najkasneje do 1. julija tekočega leta.

V primeru, da ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico do sorazmernega dela regresa.

Izplačilo regresa ni vezano na dejansko izrabo dopusta, temveč na samo pravico do dopusta. To pomeni, da ima delavce pravico do regresa tudi, če dopusta sploh ni uspel izrabiti.

9. Koliko znaša regres?

Višina regresa se običjano določa s kolektivno pogodbo dejavnosti oziroma v dogovoru med sindikatom in delodajalcem. V skaldu z določbami ZDR-1 pa regres ne sme biti nižji od zneska veljavne minimlane plače v RS. 

10. Koliko regresa mi pripada, če delam le po 4 ure?

V primeru, da ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega, ima pravico do sorazmernega dela regresa glede na delovni čas za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (4 ure dnevno – ½ regresa).
To pa ne velja za delavce, ki delajo krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu. Tem delavcem pripada celoten regres.

---

Sklenitev delovnega razmerja

1. Delodajalec mi noče vročiti pisne pogodbe o zaposlitvi? Kaj naj naredim?

Pogodba o zaposlitvi se načeloma sklepa pisno, ni pa to pogoj za njeno veljavnost. Tudi brez pisne pogodbe je delavec v delovnem razmerju pri delodajalcu in sicer za nedoločen čas, tudi če je bilo ustno dogovorjeno kaj drugega. ZDR-1 delavcu daje možnost, da od delodajalca kadarkoli zahteva izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi, če mu le-ta ni bila izročena ob njeni sklenitvi. 

2. Ali moram res takoj podpisati pogodbo o zaposlitvi ali jo lahko odnesem domov in mirno preberem ter se odločim glede podpisa?

Delodajalec je dolžan delavcu izročiti pisen predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo, pisno pogodbo o zaposlitvi pa ob njeni sklenitvi. Ponudba pogodbe o zaposlitvi načeloma ni omejena na noben rok veljavnosti.
Delavcu pogodbe o zaposlitvi nikoli ni potrebno podpisati takoj na licu mesta. Vedno mu mora biti dan čas za razmislek in morebitno posvetovanje s pravnim strokovnjakom.

3. Kako naj vem, da me je delodajalec prijavil v sistem socialnih zavarovanj ob sklenitvi delovnega razmerja?

Delodajalec je dolžan ob sklenitvi delovnega razmerja delavca prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko, zdravstveno, in zavarovanje za primer brezposelnosti in delavcu izročiti kopijo prijave in sicer v 15 dneh od nastopa delovnega razmerja. Če kopije prijave delavec ne prejme to llahko pomeni, da ga delodajalec ni prijavil v socilana zavarovanja. 

---

Odpoved delovnega razmerja

1. Na kakšen način lahko preneha moja pogodba o zaposlitvi ?

Pogodba o zaposlitvi lahko preneha na več načinov (iz več razlogov), najpogostejši pa je odpoved pogodbe o zaposlitvi, bodisi s strani delodajalca bodisi delavca. 
Pogodba sicer lahko preneha tudi :

• zaradi poteka časa, za katerega je bila sklenjena (pogodba za določen čas)
• s sporazumom,
• s smrtjo delavca ali delodajalca, ki je fizična oseba,
• s sodbo sodišča ter
• po samem zakonu.

2. Kakšna je razlika med redno in izredno odpovedjo pogodbe ?

Redna odpoved
Pogodba o zaposlitvi se odpove z odpovednim rokom, ki prične teči naslednji dan po vročitvi odpovedi. Ločimo:

• redna odpoved iz poslovnega razloga,
• redna odpoved iz razloga nesposobnosti,
• redna odpoved iz krivdnega razloga,
• redna odpoved zaradi neuspešnega poskusnega dela,
• odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi,
• redna odpoved iz razloga invalidnosti ter
• redna odpoved s strani delavca.

Izredna odpoved
razlogi za izredno odpoved so točno določeni z zakonom in predtsvljajo tako huda dejanja ali opustitve dolžnosti, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče, niti do izteka odpovednega roka, zato odpovednega roka ni. Ločimo:

• izredno odpoved s strani delodajalca in
• izredno odpoved s strani delavca.

3. Kaj mora delodajalec storiti, preden mi odpove pogodbo o zaposlitvi ?

opozorilo:

Pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga mora delodajalec (v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v 6 mesecih od nastanka kršitve) pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi pogodbe ob ponovni kršitvi, če jo bo delavec storil v šestih mesecih od prejema opozorila.

zagovor:

Pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga ter pred izredno odpovedjo mora delodajalec delavca pisno seznaniti z očitanim razlogom nesposobnosti oziroma z očitano kršitvijo in delavcu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni. Pri zagovoru lahko po pooblastilu delavca sodeluje predstavnik sindikata ali druga s strani delavca pooblaščena oseba.

vabilo:

Vabilo je pisno in vsebuje razlog nameravane odpovedi, termin in kraj zagovora.

izjava o očitanih kršitvah:

Delavec lahko v treh dneh od prejema opozorila poda zahtevo za izjavo o očitanih kršitvah in delodajalec mu mora to omogočiti v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni in ne ne daljši od 30 dni.

4. Kako pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko sodeluje sindikat?

Če bo delavec tako zahteval, bo moral delodajalec o nameravani redni ali izredni odpovedi pisno obvestiti delavčev sindikat. Sindikat lahko poda mnenje v roku 6 dni, če mnenja v tem roku ne poda, se šteje, da odpovedi ne nasprotuje.

Pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga ter pred izredno odpovedjo mora delodajalec omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni.

Pri zagovoru lahko po pooblastilu delavca sodeluje predstavnik sindikata.

Zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi:
V kolikor sindikat nasprotuje redni odpovedi iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga ali izredni odpovedi in delavec pri delodajalcu zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe, prenehanje ne učinkuje 30 dni od vročitve odpovedi oziroma do poteka roka za sodno oz. arbitražno varstvo.

5. Kaj lahko storim zoper podano oz. vročeno odpoved pogodbe o zaposlitvi ?

Tožbo, s katero naj sodišče ugotovi, da je bila odpoved pogodbe nezakonita, lahko delavec v roku 30 dni od dneva vročitve vloži na pristojno delovno sodišče.

6. Kateri so razlogi, zaradi katerih mi delodajalec lahko poda redno odpoved?

Razlogi za redno odpoved so:

• poslovni razlog (prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca);
• razlog nesposobnosti (nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela);
• krivdni razlog (kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja);
• razlog invalidnosti (nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti).
• neuspešno opravljeno poskusno delo 

Razlog za odpoved mora biti utemeljen.  

---

Zaščitene kategorije delavcev (invalidi, starejši, …)

1. Ali mi delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi, če sem invalid?

Lahko, vendar pod z zakonom določenimi pogiji. iDelodajalec lahko delavcu invalidu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nezmožnosti opravljanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti. To pomeni le v primeru, ko delodajalec za delavca invalida nima ustreznega delovnega mesta oziroma dela, ki bi ga tak delavec lahko opravljal in le po predhodno izpeljanem postopku pred posebno Komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Ne glede na dejstvo, da je delavec invalid, pa mu je že ves čas delovnega razmerja mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti (npr. ker ne dosega predvidenih delovnih rezultatov, norme, ker pri njegovem delu prihaja do napak,… vendar za to ni razlog njegova invalidnost) ali iz krivdnega razloga (npr. alkoholiziranost na delovnem mestu, kraje na delovnem mestu, kršenje drugih pogodbenih obveznosti,…).

2. Postal sem invalid III. kategorije. Kdo preveri ali je delovno mesto, na katerega me bo delodajalec razporedil, zame ustrezno?

Pred podpisom pogodbe o zaposlitvi za drugo ustrezno delo, je delodajalec dolžan pridobiti dopolnilno izvedeniško mnenje invalidske komisije o ustreznosti dela za invalida, ki se mu ponuja nova pogodba o zaposlitvi. Ali je delo ustrezno pa lahko presoja tudi pooblaščeni zdravnik delodajalca.

3. Ali sem kot invalid dolžan delati nadure oziroma v prerazporejenem delovnem času?

Delavec invalid načeloma lahko dela v prerazporejenem delovnem času, prav tako tudi nadure. Izjema so le tisti invalidi, ki delajo krajši delovni čas na podlagi odločbe invalidske komisije in tisti, katerim bi se po mnenju pooblaščenega zdravnika lahko poslabšalo zdravstveno stanje zaradi takega dela.

4. Kaj pomeni, da sem kot starejši delavec zaščiten?

Delavci, ki so starejši od 55 let spadajo v zaščiteno kategorije delavcev. Starejšemu delavcu delodajalec ne more odrediti nadurnega dela, dela v prerazporejenem delovnem času ali nočnega dela brez njegovega pisnega soglasja.

Prav tako pa ima starejši delavec pravico da začne delati s krajšim delovnim časom od polnega na istem ali drugem ustreznem delovnem mestu, če se delno upokoji.

5. Kdo je delavec pred upokojitvijo in kako je zaščiten? 

Delavec, ki je dopolnil starost 58 let ali delavec, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe je t.i. delavec pred upokojitvijo. Takemu delavcu, delodajalec, brez delavčevega pisnega soglasja, ne sme odpoveati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izponi pogojev za pridobitev starostne pokojnine, razen:
- če je delavcu do izpolnitve pogojev za upokojitev zagotovljena pravica do nadomestila za brezposelnost ali
- če je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev pri delodajalcu ali
- če je delavec pogoje za varstvo izpolnjeval že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi ali
- če je uveden postopek prenehanja delodajalca.

6. Na kakšen način so zaščitene matere z majhnimi otroki?

Zakon o delovnih razmerjih daje posebno varstvo nosečnicam in doječim materam ter staršem do 3. leta starosti otroka.
Nosečnice in doječe matere je delodajalec dolžan razporediti na tako delovno mesto, da pri opravljanju dela ni ogroženo zdravje matere in otroka.
Tako oče kot mati, ki skrbita za otroka starega do treh let, nista dolžna opravljati nadurnega dela in dela ponoči brez predhodnega pisnega soglasja.

6. V katerem primeru lahko nosečnici preneha delovno razmerje?

Delodajalec delavki ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz nobenega razloga. Izjemoma lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi delavki po predhodnem soglasju inšpekcije za delo, če so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca.
Opozarjamo pa, da delavki lahko preneha delovno razmerje, če ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas in sicer s potekom časa za katerega je pogodba sklenjena.

7. Ali so tudi očetje zaščiteni pred odpovedjo, če so na porodniškem dopustu?

Oče in mati sta zaščitena pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi vse čas, ko izrabljata katerokoli obliko starševskega dopusta v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela, in še en mesec po tem. Starševski dopust je očetovski dopust, porodniški dopust, dopust za nego in varstvo otroka in posvojiteljski dopust.

---

Delovni čas

1. Kaj je efektivni delovni čas?

Zakon o delovnih razmerjih določa, da je osnova za izračun produktivnosti dela efektivni delovni čas. Zakon definira »efektivni delovni čas« kot vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz PZ. zakon pa ne določa, kaj se v efektivni delovni čas ne všetva.  

Čeprav je zakonska definicija efektivnega delovnega časa dokaj splošna, pa vendarle daje jasnejšo usmeritev, da efektivni delovni čas ni le čas, ko delavec delo dejansko opravlja, temveč tudi čas priprave na delo in zaključnih del, čakanja na delo, pripravljenosti na delo na delovnem mestu ipd. – torej čas, ko je delavec na razpolago delodajalcu in opravlja svoje delovne obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi.

Naši strokovnjaki delovnega prava so mnenja da »določba (kaj se šteje kot efektivni delovni čas, o.p.) po svojem namenu širi pomen efektivnega delovnega časa preko časa dejanskega opravljanja dela v rednem delovnem času, kot tudi v času preko polnega delovnega časa tudi na obdobja, ko je delavec na razpolago delodajalcu in izpolnjuje delovne obveznosti iz PZ. V tem okviru je v efektivni delovni čas treba šteti na primer:

• čas priprave na delo in zaključna dela (preoblačenje, pripravljanje, popravila, vzdrževanje, čiščenje delovnih naprav in priprav, predaja dela, prevzem dela, priprava poročil…)
• čas, v katerem delavec čaka na delovnem mestu, pripravljen na opravljanje dela, pa dela ne opravlja zaradi pomanjkanja surovin, okvar, nesreč…)
• čas kratkih varstvenih odmorov…

(povzeto iz komentarja ZDR, GV založba, 2003, avtorji Nataša Belopavlovič, Irena Bečan, dr. Aleksej Cvetko in ostali)«

Efektivni delovni čas je potrebno obravnavati tudi z vidika določbe ZDR-1, ki določa, da polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden. V primeru kršitve omejitve polnega delovnega časa ima delavec možnost in pravico obvestiti inšpektorja za delo. Nezakonito določanje polnega delovnega časa oziroma določanje in razporejjanje le-tega v nasprotju z zakonom pa je opredeljeno kot prekršek in sankcionirano z denarno kaznijo. 

2. Delodajalec me je z obvestilom obvestil, da bom zaradi povečanega obsega delal, začasno dvakrat tedensko delal po 11 ur. Jaz se s tem ne strinjam. Kaj lahko storim?

Določilo o delovnem času oziroma o njegovi razporeditvi naj bi vsebovala že pogodba o zaposlitvi. V njej je navadno zapisano kako je delovni čas delavca razporejen, v koliko izmenah se opravlja delo, ipd. To pa ne pomeni, da delodajalec ne sme običajnega delovnega časa delavca organiziorati drugače. Delodajalec ima namreč pravico, da v skaldu z zakonom 8v določenih primerih in na določen način) delovni čas delavca začasno prerazporedi.  Delavec takšne prerazporeditve delovnega časa ne sme zavrniti, saj gre v nasprotnem za kršitev delovnih in pogodbenih obveznosti.