Aktualno

<< < 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 > >>
 
18.11.2010
OMEJENE MOŽNOSTI UPOKOJEVANJA PO STAREM

Zaradi napovedane reforme pokojninskega sistema in posledično zvišanja upokojitvenih pogojev, se je že mnogo delavcev, ki so »blizu upokojitvi« odločilo, da pohitijo in delodajalcem predlagajo prekinitev pogodbe o zaposlitvi (različni dogovori glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi), zato da bi se še lahko upokojili po zdaj veljavnem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: stari zakon). Ker je bil člen predloga novega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: novi zakon), ki določa, kateri delavci se bodo lahko upokojili po starem zakonu, v ponedeljek 15.11.2010 spremenjen in bo takšen posredovan za nadaljnje obravnavanje v parlamentu,

VAS POZIVAMO, DA PREVERITE, ALI ŠE  IZPOLJNJUJETE POGOJE ZA UPOKOJITVEV PO STAREM ZAKONU, Z UPOŠTEVANJEM SPREMENJENEGA 393. ČLENA PREDLOGA NOVEGA POKOJNINSKEGA ZAKONA.

V kolikor besedilo 393. člena novega zakona ne bo več spremenjeno, se bodo po starem pokojninskem zakonu lahko upokojili samo zavarovanci:

1. ki jim bo na dan 31.12.2010, za pridobitev pravice do starostne pokojnine po starem zakonu, manjkalo največ pet let starosti in največ pet let pokojninske dobe in imajo na ta dan (31.12.2010) priznan status delovnega invalida II. ali III. kategorije,

2. ki bodo na dan 31.12.2010 uživalci denarnega nadomestila za brezposelnost in bodo to pravico uživali vse do poteka obdobja, za katerega jim je bila priznana, razen če jim bo pravica do nadomestila mirovala zaradi vključitve v javna dela ter bodo v tem obdobju izpolnili pogoje za starostno pokojnino po starem zakonu,

3. ki jim bo na dan 31.12.2010 in vse do izpolnitve pogojev za upokojitev ZPIZ plačeval prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in bodo v tem času izpolnili pogoje za upokojitev po starem zakonu,

4. ki bodo na dan 31.12.2010 uživalci denarnega nadomestila za brezposelnost in ki bodo po poteku nadomestila v roku enega leta izpolnili pogoje za upokojitev po starem zakonu,

5. ki jim bo do 31.12.2010 odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in ki jim bo denarno nadomestilo za brezposelnost zagotovljeno vse do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino po starem zakonu.

ŠE ENKRAT NAJ POUDARIMO, DA JE NOV POKOJNINSKI ZAKON ŠELE V FAZI PREDLOGA, KAR POMENI, DA SO ŠE VEDNO MOŽNE SPREMEMBE PREDLAGANIH REŠITEV IN DA ZATO DELAVCI Z ODLOČITVIJO ZA PREKINITEV POGODBE O ZAPOSLITVI PREVZAMEJO TVEGANJE NASE.
 
 
02.11.2010
USTANOVITEV AKTIVA MLADIH GORENJSKIH SINDIKATOV

V začetku meseca septembra je bil v okviru Sveta gorenjskih sindikatov ustanovljen Aktiv mladih gorenjskih sindikatov (AMGS). Želja po ustanovitvi podmladka SGS je zorela kar nekaj časa, saj se zavedamo, da sta obstoj in prihodnost sindikatov odvisna od mladih. Glavni namen ustanovitve AMGS je vključenost mladih v postopke sooblikovanja nastajoče zakonodaje, opozarjanje na raznovrstno problematiko mladih, aktivna vloga mladih v strukturah SGS in boljše (med)generacijsko povezovanje.
 
 
12.10.2010
V Uradnem listu RS, št. 3/2011 je bil objavljen tudi nov znesek regresa za prehrano med delom za obdobje od januarja do junija 2011, ki znaša 3,73 evrov na dan. ZAKON O UREJANJU TRGA DELA BO NADOMESTIL DOSEDANJI ZAKON O ZAPOSLOVANJU IN ZAVAROVANJU ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI

Danes je bil v uradnem listu št. 80/2010 objavljen Zakon o urejanju trga dela (ZUTD). Zakon se bo začel uporabljati s 1.1.2011 in bo nadomestil Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Prinaša nekaj pozitvnih sprememb za brezposelne osebe. Med drugim podaljšuje čas prejemanja nadomestial za brezposelnost za starejše od 50 let na 19 mesecev in za starejše od 55 let na 25 mesecev. Po novem bo imela pravico do nadomestila  brezposlena oseba, ki bo pred nastankom brezposlenosti v zavarovanju najmanj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih, osnovo za odmero višine denarnega nadomestila pa bo predstavljala plača zavarovanca prejeta v zadnjih 8 mesecih pred nastankom brezposlenosti.
Denarno nadometilo bo za prve 3 mesece brezposlenosti znašalo 80% od osnove, za vse nadaljnje mesece pa 60% od osnove. Najnižji znesek nadomestila ne sme biti nižji od 350 EUR, najvišji pa ne višji od 1050 EUR.
Po novem pa bo zavod plačeval prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje le tistim osebam, ki jim bo po koncu prejemanja nadomestila za brezposelnost do izpolnitve pogojev za upokojitev manjkalo še manj kot 1 leto in ne več 3 leta, kot je veljalo do sedaj.

Zakon si lahko preberete na naslednji povezavi.
 
 
12.10.2010
PREDSTAVNIKI ZRSS PRVIČ NA SEJI EKONOMSKO SOCIALNEGA SVETA

ZRSS, kamor je vključen tudi SGS, je bila danes prvič prisotna na seji ekonomsko socialnega sveta, na katerem se rešujejo pomembna delovna in socialne vprašanja in usklajuje zakonodaja z vsemi tremi socialnimi partnerji.
 
 
21.09.2010
POSLANCI BODO ODLOČALI O MALEM DELU

SGS je poslance obvestil o svojem nestrinjanju z nekaterimi novimi predlogi, ki jih prinaša predlog zakona o malem delu. Na poslance smo naslovili apel, naj upoštevajo zahteve sindikatov in pri sprejemanju zakona ne pozabijo, da bi nekatere predlagane spremembe imele resne posledice na trg delovne sile.
 
 
09.08.2010
SGS JE SPREJEL STALIŠČA DO PREDLAGANE DELOVNE IN SOCIALNE ZAKONODAJE

Letošnje leto je očitno leto pomembnejših sprememb na področju zakonodaje, ki ureja pravice delavcev iz delovnega razmerja in iz sociale. Vse spremebe ne bodo v korist delavcev. Upajmo, da bodo vsaj v korist celotnemu gospodarstvu, kar naj bi bil glavni vladni namen.

Predlog stališč Sveta gorenjskih sindikatov do predlaganih sprememb delovne in socialne zakonodaje

Zakon o malem delu

Zakon o malem delu že celotno letošnje leto buri duhove in spravlja študente na ceste. V resnici pa ne gre le za ureditev študentskega dela, pač pa za možnost postati ali ostati aktiven širši skupini ljudi. To so poleg študentov in dijakov še brezposelne osebe, upokojenci in ostale neaktivne osebe, ki nimajo nobenega posebnega statusa.

Že več let se javnost zgraža nad samim sistemom izdajanja napotnic in opravljanjem dela preko študentskih organizacij, pa vendar vsi veselo izkoriščajo sistem in poskušajo zaslužiti kak evro tudi z izogibanjem delovno pravni zakonodaji in v veliko primerih s kršenjem določil študentskega dela. Zadnji čas je, da se stvari na tem področju začnejo premikati in se tudi sunkovito premaknejo naprej. SGS zato podpira SPREMEMBE NA TRGU ŠTUDENTSKEGA DELA.

Predlog zakona natančno določa kategorije oseb (upravičencev), ki bodo lahko delale na podlagi malega dela, določa pa tudi časovne omejitve dela tako za upravičence kot tudi za delodajalce. Veliko vroče krvi je predvsem med študenti ravno zaradi kvote ur, ki jo lahko opravijo na mesec oziroma na leto. To pa je po drugi strani ena poglavitnejših rešitev v predlaganem zakonu. Namen je namreč na eni strani spodbuditi študente k učinkovitejšem učenju in čimprejšnjemu dokončanju izobraževanja, na drugi strani pa omejit izkoriščanje študentskega dela delodajalcem tam, kjer obstajajo zakonski pogoji za sklenitev rednega delovnega razmerja. Enako velja za druge upravičence do malega dela. Namen je, da ostanejo vsaj deloma aktivni, da ne zapadejo v dolgotrajno brezposelnost , po drugi strani pa tudi, da se omeji siva ekonomija.

SGS je vsekakor na stališču, da je vedno, ko obstajajo elementi delovnega razmerja, potrebno z delavcem skleniti delovno razmerje in sicer za nedoločen čas. Trenutna situacija pa je taka, da se pred sklenitvijo delovnega razmerja izčrpa vse druge možnosti za delo na vseh mogočih pogodbah, delovno razmerje pa je navadno sklenjeno na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Klasično delovno pravno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki naj bi bila osnovna oblika zaposlovanja po Zakonu o delovnih razmerjih, mnogi vidijo le v sanjah. Sistem učinkovitega nadzora nad delodajalci je precej opešal (če sploh lahko rečemo da je bil sistem kdaj učinkovit), tu pa vidimo glavni razlog za množične kršitve oziroma izigravanje zakonodaje.

Razlogi za sprejem zakona pa so med drugim delodajalcem zagotoviti še eno od prožnejših oblik dela in sicer delodajalcem omogočiti hiter, administrativno manj obremenjen način najema delovne sile za krajša, občasna ali manjša dela. V SGS se bojimo, da delodajalci delovne sile ne bodo najemali le za krajša, občasna in manjša dela, ampak bodo na tak način zakrpali potrebe po zaposlovanju določenega števila delavcev.

Delodajalci seveda niso protestirali zaradi omejitev, ki jih zakon nalaga njim. Študentje so bili do sedaj najcenejša delovna sila in so nadomestili marsikatero zaposlitev po pogodbi o zaposlitvi. Po novem zakonu pa ne bo nič slabše, saj se bo:
- pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca oziroma, ki zaposluje vsaj enega in do vključno deset delavcev, lahko opravilo na mesec 360 ur malega dela (kar ustreza zaposlitvi 2 dodatnih delavcev na mesec – če je povprečni mesečni delovni čas zaposlenega 174 ur),
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, se bo lahko opravilo 720 ur malega dela (kar ustreza zaposlitvi 4 dodatnih delavcev na mesec),
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se bo lahko opravilo 1.080 ur malega dela (kar ustreza zaposlitvi 6 dodatnih delavcev na mesec),
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev, pa se bo lahko opravilo 1.440 ur malega dela (kar ustreza zaposlitvi 8 dodatnih delavcev na mesec).

Kot kaže primerjava, so popolnoma upravičene bojazni sindikatov, da bo malo delo le še ena od slabih variant fleksibilnosti zaposlovanja. Če bo delodajalcu, ki zaposluje 15 delavcev, delo opravljalo še 12 upravičencev do malega dela, ki sicer ustrezajo zaposlitvi 4 delavcev, je s takim sistemom nekaj narobe. Kvote delodajalcev so previsoke in jasno kažejo, da bo preko malega dela pri delodajalcih imel možnost delati kar precejšen % delavcev.

Do 10 zaposlenih Od 11 do 30 zaposlenih Od 31 do 50 zaposlenih Od 51 zaposlenih
Št. ur malega dela na mesec 360 720 1080 1440
Kar ustreza številu delavcev v delovnem razmerju 2 4 6 8
% razmerje do zaposlenih Največ 200% Največ 32 % Največ 19% Največ 15 %

S takim zakonom ne bomo uredili ničesar, če ne bomo hkrati z omejitvami ur dela za upravičence vzpostavili tudi bolj realne omejitve malega dela pri delodajalcih. Malo delo v nobenem primeru ne more biti nadomestek za zaposlovanje. Edina sprejemljiva rešitev bi bila letna kvota ur za delodajalce, kar bi jim omogočalo prilagajanje viškom v delovnem procesu. Letne kvote pa bi bile kar take, kot so trenutno predvidene mesečne kvote. Predlagamo pa primerljivo povečanje kvot za delodajalce, ki zaposlujejo nad 200 delavcev, nad 500 delavcev in nad 1000 delavcev. Sprememba v tej smeri bi bila nujna, če hočemo slediti samemu namenu predlaganega zakona in hkrati preprečiti nenadzorovano širjenje malega dela pri delodajalcih.

Predlog zakona natančno določa pogoje za opravljanje malega dela, način posredovanja malega dela, pogoje in način pridobitve dovoljenja za posredovanje malega dela, plačilo in obveznosti delodajalcev, dajatve iz malega dela ter način poročanja, vodenja evidenc, ko pa pridemo do spremljanja izvajanja in nadzor nad zakonom pa kar naenkrat zazija velika praznina. Postavlja se vrsta vprašanj:

1. Zakaj študentskim servisom oz. drugim pooblaščenim organizacijam ne bo dostopnih več podatkov o delodajalcu. Npr. število zaposlenih oseb pri delodajalcu, kvota ur malega dela pri posameznem delodajalcu (ki bi se kot že rečeno morala občutno zmanjšati),…

2. Kje so predvideni prekrški in globe za študentske servise oz. druge pooblaščene organizacije, če ravnajo v nasprotju z zakonom?

3. Študentski servis oz. pooblaščena organizacija ne bi smela v nobenem primeru potrditi napotnice, če bodisi uporabnik ali delodajalec ne izpolnjujeta pogojev za malo delo, pa o tem ni niti besede. V kolikor bi se to zgodilo, bi taka pooblaščena organizacija izgubila dovoljenje za posredovanje malega dela za najmanj 2 leti.

4. Kje je dinamika pregledovanja evidenc s strani pristojnih institucij? Vsaka morebitna kršitev bi morala biti odkrita najkasneje v roku 1 meseca od nastanka, država pa je tista, ki je dolžna zagotoviti reden in hkrati tudi nadvse učinkovit sistem nadzora.

Še mnogo več vprašanj bi lahko izpostavili, pa vendar se vsa tičejo le nadzora. Nadzor pa je tisti, ki je že do sedaj šepal na obe nogi. Ali res želimo še enkrat narediti isto napako?

Eden od ciljev zakona je omogočiti, da se tudi začasno in priložnostno delo šteje v delovne izkušnje in v zavarovalno dobo. Pri SGS pozdravljamo tako rešitev, vendar pa se postavlja vprašanje, zakaj se plačilo za opravljeno malo delo, od katerega se plačajo tudi prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne šteje v izračun pokojninske osnove. Nova pokojninska zakonodaja bo po predvidevanjih temeljila na tem, da se v osnovo za odmero pokojnine všteje vsa delovna doba, torej vsi vplačani prispevki in ne le nekaj najugodnejših let. Zakaj torej plačevati prispevke, ki ne prinesejo nobenih ali pa samo nekatere socialne pravice? Z vidika pravičnosti je ta sistem zelo vprašljiv. Nejasen je tudi namen plačevanja prispevka za zdravstveno zavarovanje, saj so dijaki, študenti, brezposelne osebe, upokojenci, pa tudi vsi ostali navadno zdravstveno že zavarovani na drugi podlagi.

Zakon je v nekaterih delih dobro zastavljen. Kot že omenjeno pa so najbolj problematične kvote za delodajalce, ki kar vabijo k malem delu namesto v zaposlovanje. To nam v prihodnosti lahko prinese kar hude glavobole.


Predlog stališč:

1. Potrebno je urediti študentsko delo, dobrodošel pa je tudi stik ostalih neaktivnih skupin, kot so brezposelni in upokojenci, s trgom dela. Vendar imajo brezposelne osebe drugačen status. Na razpolago so za redno, stalno zaposlitev. Preživetje njim in njihovim družinam omogoča le stalna zaposlitev.

2. Kvote delodajalcev so previsoke. Če bo delodajalcu, ki zaposluje 15 delavcev, delo opravljalo še 12 upravičencev do malega dela (720 ur malega dela), ki sicer ustrezajo zaposlitvi 4 delavcev, je s takim sistemom nekaj narobe. Z zakonom ne bomo uredili ničesar, če ne bomo hkrati z omejitvami ur dela za upravičence vzpostavili tudi bolj realne omejitve malega dela pri delodajalcih. Malo delo v nobenem primeru ne more biti nadomestek za zaposlovanje. Edina sprejemljiva rešitev bi bila letna kvota ur za delodajalce, kar bi jim omogočalo prilagajanje viškom v delovnem procesu. Letne kvote pa bi bile take, kot so trenutno predvidene mesečne kvote. Predlagamo pa primerljivo povečanje kvot za delodajalce, ki zaposlujejo nad 200 delavcev, nad 500 delavcev in nad 1000 delavcev. Sprememba v tej smeri bi bila nujna, če hočemo slediti samemu namenu zakona in hkrati preprečiti nenadzorovano širjenje malega dela pri delodajalcih.

3. Uvesti je potrebno visoke globe oziroma odvzem dovoljenja za posredovanje malega dela v primeru kršitve delodajalcev, upravičencev in pooblaščenih organizacij pri izdajanju napotnic in opravljanju dela.

4. Uvesti je treba dinamiko pregledovanja evidenc in inšpekcijskih pregledov na trgu dela na tak način, da bi se vse morebitne kršitve odkrile najkasneje v roku 1 meseca po nastanku kršitve. Brez učinkovitega nadzora in kaznovanja kršiteljev je nova zakonodaja brezpredmetna. Določbe predloga zakona pa so nedorečene predvsem na področju nadzora.

5. Plačevanje prispevkov za PIZ je potrebno upoštevati pri izračunu pokojninske osnove, sicer ni razumljivo čemu se prispevki sploh plačujejo. Enako velja za plačevanje zdravstvenih prispevkov. Čemu prispevki, če so upravičenci do malega dela že zdravstveno zavarovani na drugi podlagi. Upravičenci do malega dela ne morejo dovoliti, da se jim od plačila odtegne neka obvezna dajatev, od te dajatve pa nimajo nobenih pravic.


Zakon o delovnih razmerjih

Sprememba zakona o delovnih razmerjih bo brez dvoma »ad hoc« sprememba, na hitro pripravljena, parcialna, neusklajena, ki najverjetneje ne bo v ničemer prispevala h konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Predlagana sprememba, ki najbolj odmeva med delavci, je znižanje odpravnin in skrajšanje odpovednih rokov. Razlog za tako predlagano spremembo naj bi bila predvsem večja prožnost delovnih razmerij (beri: lažje oziroma cenejše odpuščanje), ohranitev večjega števila delovnih mest na račun nižjih odpravnin ter prilagoditev primerljivim evropskim državam, katere imajo v večini primerov nižje odpravnine ali pa jih sploh nimajo in krajše odpovedne roke.

Z navedenimi razlogi se nikakor ne moremo strinjati. Delodajalci pozabljajo, da je delavcev, ki so delali po 30 let pri enem in istem delodajalcu in ob prenehanju delovnega razmerja dobijo 10 plač odpravnine le še peščica, oziroma jih v naslednjih letih sploh ne bo več. Ljudje pogosteje menjajo zaposlitev, smo pa tudi v fazi, ko se večinoma zaposluje za določen čas, pri taki zaposlitvi pa odpravnine sploh ne pridejo v poštev. V primeru, da človek dela na enem in istem delu več desetletij, prispeva celotno svojo aktivno dobo nekemu podjetju, živi s podjetjem, v podjetju ima namen dočakati upokojitev, nenazadnje iztroši tudi svoje zdravje, v zameno v primeru odpovedi pričakuje tudi neko primerno odpravnino. Saj vendar gre za razloge za odpoved na strani delodajalca.

V konkretnem primeru gre le za cenejše odpuščanje, ki ga imajo delodajalci namen izsiliti. Dvomimo, da bo to rešilo kakšno delovno mesto, brez dvoma pa bo povečalo dobiček spretnim lastnikom družb, tistim manj spretnim pa bo zmanjšalo izgubo. Koristi iz naslova predlagane spremembe torej ne bodo pri gospodarstvu v širšem pomenu besede, pač pa le pri lastnikih kapitala. Brez posebnih dragih analiz lahko ugotovimo, da cilji predlaganega zakona najverjetneje ne bodo doseženi.

Če iz konteksta celotnih delovno pravnih in socialnih sistemov evropskih držav izvzamemo samo odpravnine in odpovedne roke, nikakor ne moremo dobiti primerljive slike, ki bi jo lahko prekopirali v naš sistem. Če za primer vzamemo Nemčijo, s katero se tako radi primerjamo, odpovedni rok za najmanj 20 let delovne dobe znaša 7 mesecev, kar je dva meseca več kot po naši zakonodaji za delovno dobo nad 25 let, Švedska ima 6 mesecev odpovednega roka za več kot 10 let delovne dobe. Vendar se Slovenija raje primerja z Madžarsko, s Poljsko in s Slovaško, ki imajo po 3 mesece odpovednega roka za delovno dobo nad 20 let. Ali je Slovenija res primerljiva tem državam? Očitno gremo v to smer.

S skrajševanjem odpovednih rokov in nižanjem odpravnin delovno razmerje za nedoločen čas počasi izgublja svojo vlogo in nek občutek varnosti, ki ga prinaša seboj. Čemu torej sploh še pogodbe o zaposlitvi za določen čas? Ob kratkih odpovednih rokih in minimalni odpravnini bi počasi lahko začeli razmišljati o ukinitvi pogodb o zaposlitvi za določen čas in s tem rešili na tisoče zlorab in težav, ki jih te pogodbe prinašajo. Na drugi strani pa se je delodajalcem odprla nova zanje še ugodnejša, za delavce pa še slabša varianta zaposlovanja, to je malo delo. Zaradi praktično popolnoma nobenih omejitev zaposlovanja preko malega dela za delodajalce, se bo le to najverjetneje zelo razmahnilo in počasi izpodrinilo tudi zaposlitev za določen čas. To pa seveda ne prinaša nič dobrega.

SGS pa kot zelo pozitivno sprejema odločbo ustavnega sodišča, ki se bo implementirala v zakon s to novelo. Z odločbo so bile svetu delavcev v družbah, kjer ni sindikata, podeljene nekatere naloge, ki jih sicer ima sindikat. Kadar delodajalec sprejema splošne akte, bo imel svet delavcev po novem možnost sodelovanja v postopku in podati ustrezne pripombe. Svet delavcev pa bo lahko po novem sodeloval tudi v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi posameznemu delavcu, ki ni član sindikata, saj bo delavec lahko zahteval, da se o odpovedi obvesti svet delavcev, le ta pa bo lahko nasprotoval odpovedi in v določenih primerih zadržal učinkovanje prenehanja delovnega razmerja. Ta možnost do sprejema novele velja le za delavce, ki so člani sindikata.

Predlog stališča:

1. Nižanje odpravnin in skrajševanje odpovednih rokov ne bo prispevalo k večjemu številu delovnih mest. Gre za izsiljevanje s strani delodajalcev zaradi želje po večjih dobičkih in še dodatno razvrednotenje delovne sile. Tako ravnanje pa je za sindikate nesprejemljivo.


Zakon o urejanju trga dela

Zakon o urejanju trga dela bo nadomestil Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki je star že več kot 20 let in je doživel že precej sprememb. Trg dela se je v tem času precej spremenil in zakon je postal nekonsistenten.

Uvajajo se nekatere novosti in sicer predvsem na področju aktivne politike zaposlovanja, širi se krog obveznih in prostovoljnih zavarovancev ter krog upravičencev do nadomestila, višajo se nadomestila, uvajajo se dodatne storitve na trgu dela z namenom povečanja zaposljivosti v primeru nastanka brezposelnosti.

SGS podpira spremembe. Situacija na trgu dela je strah vzbujajoča. Vsakodnevno se srečujemo z odpovedim večjemu številu delavcev. Namen zakona je povečati varnost iskalcev zaposlitve, kar bo doseženo predvsem s širjenjem kroga upravičencev do nadomestila za brezposelnost in z višanjem odmernega odstotka za izračun nadomestila. Spremembe zakonodaje so zaradi sprememb na trgu dela nujne, vendar bodo zgolj kratkoročno reševale problematiko brezposelnih. Država bi morala poleg teh sprememb načrtovati ukrepe za večje zaposlovanje ljudi in za dostojno življenje delavcev. Na tem področju pa se ne dogaja prav veliko.

Po novem bodo do nadomestila za brezposelnost upravičeni tisti zavarovanci, ki so bili zaposleni vsaj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih, kar je bistveno ugodneje od sedanje ureditve, ki daje pravico do nadomestila tistim zavarovancem, ki so bili zaposleni vsaj 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih. Ta novost je zelo dobrodošla, saj gre za praktično prilagoditev stanju iskalcev zaposlitve na trgu dela. Glede na trend zaposlovanja za določen čas s pogodbami v trajanju po mesec dni in z vmesnimi fazami brezposelnosti, bodo imeli več možnosti za priznanje pravice predvsem mladi, ki si šele nabirajo delovne izkušnje.

Predlog zakona predvideva tudi povečanje nadomestil za brezposelnost. Po novem bodo nadomestila za brezposelnost v prvih treh mesecih prejemanja odmerjena v višini 80% povprečja plač, ki jih je delavec prejel v preteklih 8 mesecih pred odpovedjo, za vse nadaljnje mesece pa v višini 60% istega povprečja. Najnižje nadomestilo bo znašalo 350 EUR bruto, najvišje pa 1.050 EUR bruto. Najnižji in najvišji znesek bosta tako po novem fiksna in ne več odvisna od višine minimalne plače. Ker v bližnji prihodnosti ni pričakovati povečanja minimalne plače, ta določba ne bo bistveno vplivala na višino nadomestila brezposelnih oseb.

Povečuje se čas prejemanja nadomestila za tiste zavarovance, ki so starejši od 50 let in imajo najmanj 25 let zavarovalne dobe in sicer iz 18 na 19 mesecev, za zavarovance, ki so starejši od 55 let in imajo najmanj 25 let zavarovalne dobe pa iz 24 na 25 mesecev.

Predlog zakona po novem omogoča brezposelnim osebam, da opravljajo kakršnokoli delo in pri tem zaslužijo do 200 EUR mesečno, hkrati pa ohranijo pravico do prejemanja denarnega nadomestila v celoti. Tiste brezposelne osebe, ki bi zaslužila več, pa se jim bo denarno nadomestilo znižalo za največ polovico zaslužka. Predlog je tako usklajen tudi z zakonom o malem delu, ki brezposelnim osebam omogoča delo preko napotnic.
Brezposelna oseba, ki išče zaposlitev s polnim delovnim časom, uspe pa ji najti le zaposlitev s krajšim delovnim časom od polnega, bo lahko obdržala pravico do izplačevanja sorazmernega dela denarnega nadomestila za razliko do polnega delovnega časa. To je tudi ena od predvidenih novosti.

V vseh navedenih primerih predlog zakona brezposelnim osebam priznava več pravic kot veljavna zakonodaja, zato ni razloga, da bi sindikat takim spremembam nasprotoval.

Pravice brezposelnih oseb pa se v nekaterih delih tudi krčijo.

Po novem bo Zavod plačeval prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje le tistim zavarovancem, brezposelnim osebam, katerim bo po izteku denarnega nadomestila do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjkalo največ eno leto. Veljavna zakonodaja to pravico daje tistim brezposelnim, ki jim do upokojitve manjka še največ 3 leta.

Drugačna ureditev je smiselna zgolj s finančnega vidika in pomeni enega varčevalnih ukrepov države. Povsem nerazumljiva pa je zaradi dejstva, da se bodo ljudje upokojevali kasneje. Že sedaj imamo večji del brezposelnih med mladino in starejšimi delavci. Za slednje ni posebej velikih možnosti za ponovno zaposlovanje. To pomeni, da se jim bo čas brezposelnosti enostavno daljšal, država pa jim jemlje pravico plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Te brezposelne osebe, ki bodo tako ostale brez vseh sredstev za preživljanje sebe in svoje družine, bodo po novem morale plačevati prispevke same, če bodo sploh hotele, da bodo kdaj izpolnile pogoje za upokojitev. Najverjetneje bomo imeli situacije, ko se bodo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačevali od socialnih pomoči. Ker ni pričakovati, da se bodo po novem delodajalci v večjem številu odločali za zaposlovanje starejših oseb, je njihov položaj več kot le zaskrbljujoč. SGS se zato ne more strinjati s takimi rešitvami in jih ostro zavrača. S tako rešitvijo se bi na rob socialno družbenega okolja postavila velika skupina ljudi. To so predvsem starejši od 50 let, ki bodo upokojitvene pogoje izpolnili predvidoma šele pri 65 letih. Država se lahko znajde v situaciji, ko bo poleg financiranja vseh pokojnin morala zagotoviti tudi socialne pomoči za ljudi 15 let pred upokojitvijo, če ne bo prepričala delodajalcev v večje zaposlovanje starejših delavcev.

Predlog stališč:

1. SGS predlagane spremembe podpira, saj bodo delavcem prinesle višji nivo pravic za primer brezposelnosti. Prav je, da je brezposelnim osebam zagotovljena socialna varnost, vendar ne smemo pozabiti, da naj bi bila brezposelnost prehodnega značaja. Država bi morala v prvi vrsti zagotavljati možnosti za zaposlovanje ljudi in za dostojno življenje delavcev. Na tem področju pa se ne dogaja prav veliko.

2. Nujne so vzpodbude za zaposlovanje starejših nad 50 let. Po morebitni novi upokojitveni zakonodaji s temi delavci ne bo mogoče ravnati kot s starejšimi, saj jim bo do 65 leta, ko naj bi izpolnili pogoje za upokojitev, manjkalo še 15 let.

3. Predvideva se ukinitev plačevanja prispevkov za primer, če delavcu po prenehanju prejemanja nadomestila za brezposelnost do upokojitve manjka še manj kot 3 leta. To pravico naj bi po novem imeli le tisti, ki jim bo po prenehanju pravice do nadomestila za brezposelnost do upokojitve manjkalo še manj kot 1 leto. SGS takemu zniževanju pravic nasprotuje, še posebej, ker se čas upokojitve vztrajno oddaljuje.


Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – 2

Sprememba pokojninskega sistema je nedvomno potrebna, v nasprotnem primeru lahko pričakujemo njegov zlom že okrog leta 2020, pravi Vlada. O tem smo si enotni tudi sindikati. Vlada pa enostavno noče razumeti, da je pokojninski sistem pisan za več generacij delavcev in je zato potrebno upoštevati različne situacije, ki so značilne za posamezne generacije upokojencev in pri tem postaviti sistem, ki je pregleden, pravičen in ki zagotavlja pravice vsem, ki so vplačevali v sistem, v sorazmerju z vplačanimi sredstvi.

Delavci niso pripravljeni sprejeti tako drastičnih sprememb. Potrebno je upoštevati, da so se s spremembami morali soočati že pred 10 leti. Že takrat so bili prisiljeni spremeniti svoja pričakovanja glede odhoda v pokoj in že takrat so se težko sprijaznili. Dve reformi, ki samo jemljeta in nič ne dajeta v tako kratkem času, delavcem dajeta občutek izigranosti s strani države. Nekateri njihovi sodelavci so namreč odhajali v pokoj (lahko tudi s kombinacijo čakanja na delo na zavodu) tudi pri 50 letih. Za današnje delavce, ki so tik pred upokojitvijo pa kaže, da se jim bo le ta spet izmaknila in bodo v krutih razmerah na trgu delovne sile morali preživeti še dodatnih 10 let.

Sindikati ostajamo trdno na stališču, da mora biti 40 let delovne dobe dovolj za izpolnitev pogojev za upokojitev. Kombinacija s starostjo je v tem primeru popolnoma nepotrebna. Delavce postavlja v neenakopraven položaj, saj bodo ravno tisti, ki delajo že od svojega 18 leta ali pa še dlje, morali delati dlje kot njihovi kolegi, ki so začeli svojo aktivno dobo kasneje, npr. po končanem študiju. Poleg tega pa naj bi bili ravno ti delavci še dodatno kaznovani z znižanjem pokojnine zaradi upokojitve pred polno starostjo. Če bo pri 65 letih za polno pokojnino dovolj 40 let delovne dobe, ne vidimo razloga, zakaj enaka delovna doba ne bi zadostovala za polno pokojnino pri katerikoli starosti.

Glavni problem dosedanjega pokojninskega sistema je bilo izplačevanje pokojnin pod raznimi relativno ugodnimi pogoji, veliko pred dosegom 40 let pokojninske dobe. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo pokazalo, da sistem tega ne prenese. Nekonsistentnost sistema je na dlani, breme preteklih napak pa bodo morali nositi delavci, ki so začeli delati že pred 25 letom starosti. Ti bodo delali preko 40 let in dosegali visoke starosti ob upokojitvi. V pokojninsko blagajno bodo prispevali najdlje časa, se pri tem do konca iztrošili in se upokojili fizično in psihično izčrpani. Ti delavci so se znašli v najslabšem položaju.

Sindikati smo se borili za to, da se pri upokojitvenih pogojih upoštevajo tudi otroci. Določba je le našla mesto v predlogu zakona. Postavlja pa se vprašanje koliko bo sploh uporabljiva v praksi. Zavarovancu, ki je skrbel za otroka v prvem letu starosti, se bo starostna meja znižala za vsakega otroka za 8 mesecev, vendar največ za 24 mesecev pri čemer se ne more znižati pod starost 63 let. Komu bo znižanje starosti dejansko koristilo? Edino tistim delavcem, ki bodo izpolnili pogoje za upokojitev pri 65 letih, torej tistim, ki bodo imeli nad 15 let delovne dobe.

V prvi vrsti bi morala biti ta možnost dana tistim, ki imajo polno delovno dobo, vendar še niso dosegli polne starosti, torej tistim, ki so z delom začeli zgodaj. Ob upoštevanju, da bodo pogoji za starostno upokojitev izpolnjeni tudi za zavarovance pri starosti 60 let in 43 let delovne dobe ter za zavarovanke pri starosti 58 let in 41 let delovne dobe, ti delavci ne bodo mogli izkoristiti znižanja starosti zaradi otrok, kar pa ni prav. Gre za neenako obravnavanje zavarovancev, pri čemer bodo ravno ti, ki možnosti ne bodo mogli izkoristiti, imeli največ delovne dobe in tako največ prispevali v pokojninsko blagajno.

Postavlja se tudi vprašanje ali je primerno, da se upoštevajo največ 3 otroci (znižanje starosti ja možno za največ 24 mesecev). Zakon sam ne bi smel izključevat nobenega otroka, od konkretnega primera posameznega delavca pa bi bilo odvisno koliko časa bi se mu lahko upoštevalo pri znižanju starosti.

Nihče do sedaj se ni ukvarjal z načinom določanja revalorizacijskih količnikov. Ali je ta formula edina pravilna? Strinjamo se z razmerjem med povprečno plačo preteklega leta in povprečno plačo leta katero se revalorizira. Ni pa povsem jasno, kje je osnova za korekcijski količnik 0.755, s katerim se razmerje pomnoži in ki bistveno znižuje revalorizacijski količnik in s tem niža vrednost plač preteklih let, ki se upoštevajo pri določanju pokojninske osnove. Brez konkretnejših razlogov za uvedbo korekcijskega količnika, se SGS ne more strinjati z načinom revalorizacije plač za nazaj.

Predlog stališč:

1. S predlogom zakona ni zagotovljena enaka obravnava vseh zavarovancev, kar se kaže na več področjih. Neenako obravnavo je potrebno odpraviti.

2. Ostro zavračamo, da se možnost za upokojitev ob nedoseganju predvidene starosti pogojuje z delovno dobo preko 40 let. Če bi vsak zavarovanec v sistemu delal 40 let in se po tem upokojil, bi bil sistem konsistenten. Problematična so upokojevanja pred dopolnjeno pokojninsko dobo in ne pred dopolnjeno starostjo zavarovanca. Gre za reševanje napak iz preteklosti in njihove posledice bodo nosile sedanje generacije, predvsem tisti z veliko delovne dobe, ki so z delom začeli zgodaj.

3. Možnost upoštevanja otrok pri upokojitvenih pogojih bi morala biti dana vsem in ne le nekaterim posameznikom. Znižanje starosti zaradi otrok bo koristilo edino tistim delavcem, ki bodo izpolnili pogoje za upokojitev pri 65 letih, torej tistim, ki bodo imeli nad 15 let delovne dobe. Zopet bodo prikrajšani tisti, ki so z delom začeli zgodaj in se bodo upokojevali pred 63. letom. Znižanje starosti pod 63 let namreč ni predvideno.

4. Brez konkretnejših razlogov za uvedbo korekcijskega količnika, se SGS ne more strinjati z načinom revalorizacije plač za nazaj.
 
 
05.05.2010
DO PODATKOV O PLAČILU PRISPEVKOV PREKO SPLETA

Po novem lahko vsak posameznik preko spletne strani DURSa v sistemu e-davki preveri ali so bili zanj plačni prispevki za socialno varnost. Za dostop do podatkov je potrebno imeti digitalnio potrdilo. Vsi, ki digitalnega potrdila nimajo pa bodo za ogled podatkov lahko pooblastili nekoga, ki tako potrdilo ima.
 
 
26.04.2010
O ROKU ZA ODDAJO VLOGE ZA OTROŠKI DODATEK NE BOMO VEČ PISNO OBVEŠČENI

S 1.4 2010  Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve in pristojni centri za socialno delo prejemnikov otroškega dodatka ne obveščajo več o izteku pravice in o tem, da je potrebno vložiti novo vlogo za nadaljnje prejemanje pravice.
Gre za enega od ukrepov varčevanja ministrstva.

Upravičenci do otroškega dodatka bodo tako morali sami paziti, da ne zamudijo roka za oddajo nove vloge za podaljšanje pravice. Rok za oddajo nove vloge je do konca meseca za katerega je pravica še priznana. Vlogo je potrebno oddati priporočeno po pošti najkasneje zadnji dan v mesecu, z navadno pošto pa toliko prej, da je vloga do izrteka roka že pri pristojnem zavodu. Imetniki digitalnih potrdil vlogo lahko vložijo tudi po elektronski poti in sicer najkasneje do 24. ure zadnjega dneva roka.
 
 
20.04.2010
VABLJENI NA JOŠT!

 
 
14.04.2010
ZVEZA REPREZENTATIVNIH SINDIKATOV SLOVENIJE (ZRSS)

Zvezo reprezentativnih sindikatov Slovenije (v nadaljevanju ZRSS) smo ustanovili reprezentativni sindikati, ki smo sprejeli idejo in pobudo za ustanovitev nove sindikalne centrale, posredovano nekaj manj kot dvajsetim neodvisnim reprezentativnim sindikatom na državni ravni.

Resno ter tudi praktično smo ta izziv danes uresničili ustanovitelji in prve članice ZRSS:
• Svet gorenjskih sindikatov (SGS),
• Sindikat voznikov avtobusnega prometa Slovenije (SIVAP-S) in
• Sindikat igralniških delavcev Slovenije (SIDS).

ZRSS se od ostalih slovenskih sindikalnih central razlikuje predvsem po načinu organiziranja in delovanja, kar izhaja že iz temeljnih opredelitev, zapisanih v njenih konstitutivnih dokumentih (sporazum, statut), in sicer:
• ZRSS je demokratična in neodvisna interesna organizacija prostovoljno združenih samostojnih reprezentativnih sindikatov Slovenije;
• vsak reprezentativen sindikat (v poklicu, dejavnosti, panogi, občini oz. širši lokalni skupnosti) lahko postane član ZRSS s podpisom posebne pristopne izjave;
• naša vrata so torej odprta za vse kolektivne članice – reprezentativne sindikate, ki bodo sprejeli naš partnerski pristop in v združevanju strokovnih, kadrovskih ter akcijskih sposobnosti sindikatov prepoznali priložnost za izboljšanje kvalitete dela in življenja v Sloveniji;
• članice ZRSS so povsem enakopravne in v celoti ohranijo svojo samostojnost ter suverenost organiziranja, delovanja, sprejemanja lastnih aktov, dogovorov, urejanja finančno-materialnega poslovanja in posedovanja lastnine;
• ZRSS ne bo s svojim delovanjem v ničemer posegala v samostojnost organiziranja in delovanja svojih kolektivnih članic.

Poleg ohranjanja tradicionalne identitete in aktivnosti sindikalizma bomo v ZRSS načrtno uvajali ter spodbujali nujne spremembe, tako v svoji strategiji kot strategijah vseh članic – sindikalnih organizacij, v katerih se bodo lahko prepoznali vsi delojemalci in ki jih hkrati terjata tudi sodobni razvoj ter pričakovanja današnjih generacij zaposlenih. Vse to bomo uveljavljali predvsem z naslednjimi aktivnostmi in ukrepi:
• vrnitev k članom in prenova sindikatov kot družbenih gibanj,
• demokratizacija notranjega sindikalnega življenja,
• dograjevanje partnerske vloge sindikatov na vseh ravneh,
• krepitev “ekonomske demokracije” (učinkovito soupravljanje, udeležba delavcev pri dobičku in širše notranje lastništvo - so ključni pogoji za preseganje mezdnega položaja delavcev),
• razvijanje permanentnega izobraževanja in usposabljanja članov ter ostalih zaposlenih in
• stalno prizadevanje za izboljševanje kakovosti življenja članov, zaposlenih in njihovih družin (tako kakovosti delovnega življenja kot kakovosti prostega časa).

Ob tem se zavedamo, da za izboljšanje slovenske sindikalne učinkovitosti ne bodo dovolj samo takšna ali drugačna povezovanja, pač pa bo potrebno temeljito premisliti tudi nekatere aktualne pobude: o novi opredelitvi vloge EKONOMSKO-SOCIALNEGA SVETA, o morebitni ustanovitvi SLOVENSKE DELAVSKE ZBORNICE in o potrebnih SPREMEMBAH TER DOPOLNITVAH ZAKONA O REPREZENTATIVNOSTI SINDIKATOV.

Te cilje bo ZRSS zasledovala pri svojem delovanju, med drugim tudi v Ekonomsko socialnem svetu Republike Slovenije (ESS), kjer bo kot enakopravni partner uveljavljala možnost neposrednega sodelovanja pri sprejemanju najpomembnejših odločitev za svoje članstvo.

Tako kot so naša vrata odprta za vse nove članice – reprezentativne sindikate, ki bodo sprejeli naš partnerski pristop in v združevanju strokovnih, kadrovskih ter akcijskih sposobnosti sindikatov prepoznali priložnost za izboljšanje kvalitete dela in življenja v Sloveniji, bomo tudi kot ZRSS odprti za enakopravno sodelovanje in zlasti projektno povezovanje z ostalimi sindikalnimi centralami v Sloveniji ter drugimi zainteresiranimi sindikati znotraj EU. In prvi korak v tej smeri predstavlja že sama ustanovitev ZRSS, ki je povezala sindikalne organizacije, ki so doslej delovale samostojno.

V Kranju, 14. april 2010
 
<< < 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 > >>

Časopis SGS zadnja številka.


Prijava za člane

Dostopni podatki so sestavljeni iz:

  • Uporabniškega imena, ki je sestavljeno iz ''priimekime'' (brez presledkov) ter
  • Gesla, katero mora vsebovati 6 znakov. Geslo je sestavljeno iz posameznih ničel (0) ter številke vaše članske izkaznice.
Primer:
Uporabniško ime: novakjanez
Geslo: 000123 (v primeru, da je številka vaše članske izkaznice 123)

Uporabniško ime:

Geslo:

 
 

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletnih storitev. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Ne strinjam se